Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Sem sestra. To pomeni, da sem tudi hčerka. In vsaka sestra ima brate ali sestre, sicer ne bi bila sestra. Okoli tega se vrti moja odločitev. Pri slabih dvajsetih letih sem spoznala, da imam Očeta, ki se mu z drugim imenom reče Ljubezen, in da sem njegova ljubljena hčerka. In da je vsak njegov otrok moj brat oziroma moja sestra! Njegov Sin, Jezus, me je prevzel, saj je imel vse tiste lastnosti, ki sem si jih postavila kot kriterij, ki ga mora dosegati moj bodoči mož (če te zanima, kakšen je, poišči 1 Kor 13 :)).

Jezus me je prevzel, saj je imel vse lastnosti, ki sem si jih postavila kot kriterij, ki ga mora dosegati moj bodoči mož.

Po romanju v Assisi z brati kapucini sem šla na Poljsko, kjer sem se v tišini in hladu cerkvice pred izpostavljenim Jezusom ob besedah 1 Kor 13 razjokala, saj sem našla svoje poslanstvo, ki sem ga od najstniških letih zavzeto iskala. Vprašanje »Bog, kaj je Tvoja volja zame?« je našlo odgovor. Hrepenenje je spraševalo: »Kdo mi bo lahko dal popolno ljubezen, kdo me bo vedno ljubil ne glede na vse, ne glede na moje grehe, neumnosti, strahove, omejenosti in šibkosti?« In našlo potešitev v Jezusu, ki mi še vedno zagotavlja, da me nikdar ne bo pustil same.

»Najbolj srečna boš tam, kjer boš najbolj ljubila.«

»Najbolj srečna boš tam, kjer boš najbolj ljubila,« je bil stavek, ki me je močno spremljal vse od Assisija in mi zagotavljal, da je ljubezen (tista na Božji način!) pot, ki daje polnost in srečo. In če je Bog ljubezen, mu hočem dati svoje življenje in hočem to ljubezen prinašati tudi drugim.

FOTO: Tatjana Splichal

Odločitev, da bi postala sestra, je bila v luči te ljubezni enostavna. Jezus je drugačen od tega sveta. Jezus se ne norčuje in na nune ne gleda kot ta svet. Jezus si izbira ljudi, da bi bili njegovi bratje in sestre. Kaj ni to čudovito?! Biti Jezusov brat. Jezusova sestra. Slediti mu in živeti, kakor je živel on. Sveti Frančišek in še prej Marija sta bila v tem neverjetna! Prevzela sta me, ker sta si upala tvegati vse, da bi se prepustila Bogu in temu svetu dala nekaj več svetlobe. Nekaj več miru. Nekaj več ljubezni in spoštovanja. Bila sta neizmerno prosojna za Boga. Njuna odločitev za Boga me je tako ganila, da s tem, da sem frančiškanka Marijina misijonarka, želim na njun način svetu prinašati Boga. To je to. In to je lepo. Zelo lepo. (Glej 1 Mz. :))

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (6/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.