Papeževo telo bo počivalo v neposredni bližini Marijine milostne podobe. FOTO: Catholic insider/X

Papež Frančišek bo počival v niši med kapelo Salus Populi Romani in kapelo Sforza, kot je to sam izbral, za razliko od 91 pokojnih papežev, ki so pokopani v baziliki sv. Petra. Izbrana bazilika ima za papeža poseben pomen, saj je pred Marijino ikono Salus Populi Romani običajno molil pred in po vsakem apostolskem potovanju. 

Kako je bazilika Marije Snežne povezana s Slovenci? 

Bazilika Marije Snežne v Rimu je zgodovinsko na poseben način povezana s Slovenci in vsemi Slovani. V tem pomembnem rimskem svetišču so namreč sveti Metod in prvi učenci svetih Cirila in Metoda opravljali in prepevali svoje prve svete maše v slovanskem jeziku. To dejstvo daje temu svetišču za slovenske vernike še poseben pomen in ga postavlja med najdragocenejše spomenike zgodnje slovenske krščanske zgodovine v večnem mestu.

Bazilika z jaslicami 

Papež Liberij (umrl 366) je na griču Eskvilinu že v 4. stoletju zgradil baziliko, da bi v Rimu obstajal poseben prostor za praznovanje božične skrivnosti, podobno kot so že imeli svetišča apostolov Petra in Pavla ter rimskih mučencev. V tej baziliki je že ob koncu 4. stoletja obstajala votlina Jezusovega rojstva, narejena po vzoru prave betlehemske votline. Leta 431 je potekal koncil v Efezu, ki je razglasil Marijo za Božjo Mater (bogorodico). Kmalu zatem je papež Sikst III. (432-440), ki je želel imeti poseben prostor za češčenje Marije, Božje Matere, izbral prav Liberijevo baziliko, saj je v njej že bila votlina Jezusovega rojstva.

Relikvije jaslic pod glavnim oltarjem bazilike Marije Velike v RImu. FOTO: Simon Purger

Če pogledamo zgodovino te cerkve, ugotovimo, da se je prvotno imenovala Basilica Sicinini ali Sicininum po lastniku Sicininu in je bila sprva posvetna stavba. V cerkev jo je verjetno spremenil že omenjeni papež Liberij, ki je dodal apsido. Sikst III. pa jo je prenovil in olepšal. Za okrasitev slavoloka v cerkvi je izbral motive iz Jezusovega otroštva.

V 7. stoletju je cerkev dobila ime Sv. Marija Velika, da so jo razlikovali od drugih Marijinih cerkva, ki so takrat že obstajale v Rimu. Sredi 7. stoletja so jo začeli imenovati tudi Beata Maria in praesepe, "blažena devica Marija pri jaslicah". "Jaslice" (praesepe) so bile kapela, ločena od glavne bazilike. Po svoji zasnovi in relikvijah, ki so jih hranile, so spominjale na betlehemsko votlino.

Legenda o nastanku cerkve Marije Snežne

Najbolj razširjeno ime za to največjo Marijino cerkev v Rimu je Sv. Marija Snežna (S. Maria ad Nives). Ime izvira iz legende o nastanku cerkve. Po tej zgodbi je rimski patricij Janez s soglasjem svoje žene sklenil, da bo, ker nista imela otrok, devico Marijo določil za dedinjo svojega velikega premoženja. Oba sta molila, da bi izvedela, kako naj bi uporabila premoženje v Marijino čast.

V noči 4. avgusta, ko je v Rimu običajno največja vročina, sta v sanjah videla Marijo, ki jima je naročila, naj zgradita cerkev na mestu, kjer bo naslednji dan ležal sneg. Enake sanje naj bi imel tudi papež Liberij, ki je naslednje jutro prejel poročilo patricija Janeza o Marijinem naročilu. Papež je nato v spremstvu duhovščine in vernikov v procesiji odšel na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom, in tam začrtal prostor za gradnjo Marijine cerkve. Beli sneg sredi poletne vročine simbolizira Marijino čistost.

Lepota bazilike Marije Snežne

Notranjost cerkve je izjemno lepa. Strop se blešči v zlatu – to je prvo zlato, ki so ga pripeljali iz novo odkrite Amerike v Evropo. Španski dvor, ki ga je prejel od Krištofa Kolumba, je zlato namenil za okrasitev Marijinega svetišča. Zanimivo je, da je ladja, s katero je Kolumb odplul iskat novi svet, nosila ime Santa Maria, Sveta Marija.

Marija, rešiteljica rimskega ljudstva

Slovenski duhovniki na romanju mašujejo pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva. FOTO: Simon Purger 

Poleg "jaslic", ki so priljubljene med rimskimi verniki, hrani cerkev Marije Snežne še en zaklad, izjemno dragocen rimskemu prebivalstvu: milostno podobo Matere božje, imenovano Salus populi Romani, Rešiteljica rimskega ljudstva. Legenda pripoveduje, kako se je Marija, h kateri so se Rimljani zatekali, izkazala kot rešiteljica leta 593. Takrat je v Rimu divjala huda kuga in so ljudje množično umirali. Ko se je bolezen še stopnjevala, je papež Gregor Veliki organiziral procesijo, v kateri so Marijino milostno podobo nosili iz Liberijeve v vatikansko baziliko.

Papež se je udeležil procesije. Med molitvijo pri Aelijevem mostu je papež nad Hadrijanovim gradom v zraku zagledal angela, ki je polagal meč v nožnico. Hkrati se je zaslišalo petje, podobno nebeškemu zboru: "Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja!" Od tega dne je kuga začela pojenjati. V spomin na ta dogodek most še danes imenujejo Angelski most, grad pa Angelski grad. Tudi v poznejših stoletjih so se Rimljani ob grožnjah mestu s posebnim zaupanjem obračali k tej Marijini podobi. Pred vsakim apostolskim potovanjem, in tudi ko se je nazadnje vrnil iz bolnišnice Gemelli, je papež vsakič obiskal baziliko Marije Snežne in v njej molil pred Marijino ikono. 

 Papež Frančišek je rad molil pred ikono Rešiteljice rimskega ljudstva v baziliki Svete Marije Velike (fotografija iz leta 2019), v soboto pa ga bodo položili v nišo levo od te kapele. FOTO: Vatican News

O sliki pripovedujejo, da je delo evangelista Luka, ki naj bi osebno naslikal Devico Marijo. Arheologi menijo, da slika dejansko izvira iz 13. stoletja in je nastala po starejši bizantinski predlogi. Slika velja za "palladium" (varuhinjo) mesta Rima, za najslavnejšo Marijino podobo v mestu. Papež Pavel V. (1605-1621) je nad sliko zgradil bogato kapelo v baročnem slogu, okrašeno z dragocenim marmorjem. Pred to sliko so molili številni znani svetniki: Ignacij Loyolski, Alojzij Gonzaga, Stanislav Kostka in Terezija Deteta Jezusa.

Zakaj je Slovencem posebno ljuba?

Za Slovence in vse Slovane ima ta Marijina bazilika posebno vrednost, saj sta v njej prve maše v slovanskem jeziku opravljala Konstantin (Ciril) in Metod skupaj s svojimi učenci. V znanem Žitju Konstantina jasno piše: "Papež je sprejel slovenske knjige, jih posvetil in položil v cerkvi sv. Marije, ki se imenuje Fatne (Jaslice); in peli so nad njimi sveto liturgijo" (17. poglavje).

Praznik posvetitve bazilike 5. avgusta

Od 5. do 14. stoletja so praznik posvetitve bazilike sv. Marije Velike praznovali samo v baziliki; od 14. stoletja naprej so ga praznovali v vsem Rimu. Po določbah novega koledarja spomin posvetitve cerkve Marije Snežne ni obvezen za vse škofije, ampak je prepuščen izbiri. Če upoštevamo, da gre za cerkev, ki med Marijinimi svetišči na Zahodu zaseda prvo in najpomembnejše mesto, in predstavlja nekakšno "mater" vseh naših Marijinih svetišč, velikih in majhnih, pomembnih in skromnih, ter če upoštevamo posebno povezavo cerkve Marije Snežne s sv. Cirilom in Metodom ter prvotnim slovanskim bogoslužjem, je smiselno, da njen praznik obhajamo, je objavljeno na spletni strani svetišča na Brezjah Marija.si.

V Sloveniji je pet župnijskih in enajst podružničnih cerkva, posvečenih Mariji Snežni ter nekaj kapel v gorskih predelih.