Nemalo je zgodb iz župnij, kjer so za pritrkovanje skrbeli starejši možje. Ko so opešali in pozneje umrli, pogosto ni bilo nikogar, ki bi njihovo delo nadaljeval. Običaj je zamrl, ljudje pa so se ponekod zadovoljili z avtomatskim pritrkavanjem s kladivi, ki sicer služijo bitju ure. Takšna rešitev omogoča praznično zvonjenje, vendar ne more nadomestiti ustvarjalnosti, občutka in skupnostnega duha, ki ga prinaša živa glasba pritrkovalcev. Pritrkovanje namreč ni le ohranjanje lepega običaja, ampak tudi oblika služenja Cerkvi. Pritrkovalci s svojim časom, trudom in darom sodelujejo pri slovesnosti bogoslužja ter z glasbo zvonov skupaj z občestvom slavijo Boga.

Pritrkovanje ni le ohranjanje lepega običaja, ampak tudi oblika služenja Cerkvi.

Marsikje je pobuda posameznega farana ali domačega župnika pripeljala do ponovne ustanovitve pritrkovalske skupine. Redne vaje omogočajo prenos znanja in vključevanje novih članov. Za začetek pogosto ni potrebnih veliko ljudi. Dovolj je nekaj posameznikov, pripravljenih sprejeti odgovornost in svoje znanje prenesti naprej. Pritrkovanje je lahko tudi priložnost, da v življenje župnije vključimo ljudi, ki v njej še niso našli svojega mesta.

Posebno vlogo pri oživljanju pritrkovanja ima lahko mladina. Čeprav pogosto slišimo, da mladih ni več, jih je pri verouku in pripravi na zakramente marsikje še vedno dovolj. Zato jim je smiselno pritrkovanje predstaviti že zgodaj, na primer na oratoriju ali pri birmanski pripravi. Takšne delavnice lahko mladim približajo glasbo zvonov ter v njih prebudijo zanimanje za nadaljnje sodelovanje. Dobra priložnost za predstavitev pritrkovanja širšemu župnijskemu občestvu so tudi žegnanja in župnijski dnevi, na katere lahko povabimo pritrkovalce iz drugih župnij.

Če v domači župniji ni nikogar, ki bi znal voditi začetnike, je smiselno stopiti v stik s pritrkovalci iz bližnjih krajev, pri iskanju primernih voditeljev pa lahko pomaga tudi zavod Slovenski pritrkovalci. Posebno pozornost je treba nameniti varnosti in odgovornemu ravnanju v zvoniku, saj lahko nepremišljen ali nestrokoven pristop ogrozi tako pritrkovalca kot tudi same zvonove. 

Pritrkovanje je tudi priložnost, da v življenje župnije vključimo ljudi, ki v njej še niso našli svojega mesta.

Pritrkovalske melodije so tesno povezane s posameznimi kraji in zvoniki, zato je pri učenju novih viž najbolje poiskati pomoč pri izkušenih okoliških pritrkovalcih. Obstajajo pa tudi bolj razširjene melodije, s katerimi lahko začetniki naredijo prve korake. Nekaj gradiva je dostopnega tudi na spletu, med drugim knjiga zvonoslovca Ivana Mercina Slovenski pritrkovavec, v kateri so zbrane mnoge melodije. Danes so dragoceno dopolnilo tudi številni na družbenih omrežjih objavljeni video posnetki pritrkovanja, ki omogočajo spoznavanje različnih viž in načinov izvajanja.

Dobra priložnost za spoznavanje pritrkovanja je tudi obisk pritrkovalskih srečanj, ki vsako pomlad potekajo po slovenskih škofijah. Tam lahko spoznamo pritrkovalce, obiščemo zvonike in v živo prisluhnemo glasbi zvonov. Ponekod zagnani pritrkovalci pripravljajo tudi dekanijska srečanja, denimo v dekanijah Kranj in Črnomelj. Prav tako so posvetitve novih zvonov lepa priložnost, da se od blizu srečamo s pritrkovanjem in spoznamo njegovo mesto v življenju župnije.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (3/2026).