V goste so povabili dva predavatelja: zdravnico, kardiologinjo prof. dr. Metko Zorc, dr. med., in psihiatra prof. dr. Marka Pišljarja, dr. med. Strokovnjaka s kardiološkega in psihiatričnega področja sta duhovnikom predstavljala tveganja za nastanek bolezni, vzroke in kaj lahko naredijo za boj proti različnim boleznim. Oba sta poudarila, da so duhovniki del sodobnega sveta in tako dovzetni za vse najpogostejše bolezni, s katerimi se spopada sodobni človek.

Dr. Pišljar: »Depresija ni znak šibkosti«

Dolgoletni predstojnik Psihiatrične bolnišnice v Idriji in predavatelj na Univerzi na Primorskem dr. Pišljar je predstavil vrste psihičnih bolezni, ki jih najpogosteje srečuje v svoji ambulanti. »Vedno več je stresa in depresij,« je poudaril in dodal, da depresija ni znak šibkosti. »Niso vse vrste depresije enake in tudi znaki za bolezen so različni,« je poudaril. Lahko je le prehodno stanje, razpoloženjska motnja, ko človek gleda na življenje skozi temna očala, ko se svet zdi nemogoč. Psihiater je poudaril, da depresija ni prehodna slaba volja, ni zgolj žalost. »Bistvo depresije je izguba volje, veselja, zadovoljstva. Vrtenje v črnih mislih, ko možgani ne zaznajo svetlih vsebin. Črne misli se pojavljajo spontano, človek se mora presneto borit, da bi jih odgnal,« je dejal dr. Pišljar in izpostavil, da so pri depresivnem človeku te črne misli, tudi na samomor, najhujše zjutraj.

Vzroki za depresijo so različni: od genetskih dejavnikov do hudih življenjskih situacij, kot je smrt bližnjega, invalidnost, življenjska bremena, konflikti v odnosih. Tudi znaki za depresijo so različni, med drugim je povedal, da ima kar polovico ljudi z depresijo bolečine v križu.

Danes depresija ali druge psihične motnje niso več takšen tabu, kot je to bilo še pred leti.

Duhovniki niso imuni na bolezni sodobnega človeka, je bilo slišati na predavanjih. FOTO: Ksenja Hočevar

Danes depresija ali druge psihične motnje niso več takšen tabu, kot je to bilo še pred leti. »Predsodkov je manj, so pa še. Še vedno pa nizek odstotek depresivnih ljudi poišče pomoč pri psihiatru,« je dejal. Če bolezen ni huda, se lahko reši ali vsaj omili z lepih ozračjem v družini, s pogovori, pa tudi, je posebej poudaril duhovnikom, »z molitvijo, spovedjo, obiskom maše.«

Dr. Zorc: »Srčno-žilne bolezni večinoma lahko preprečimo«

Dr. Metka Zorc je duhovnike spodbudila k zdravemu načinu življenja. FOTO: Ksenja Hočevar

Prof. Metka Zorc, dolgoletna predavateljica na Medicinski fakulteti, predstojnica Histološkega inštituta in ustanoviteljica Mednarodnega centra za kardiovaskularne bolezni Medicor je v zadnjih desetih letih pregledala več kot 90 odstotkov duhovnikov ljubljanske nadškofije. Govorila je o tipičnih boleznih srca in žilja, ki so najpogostejši vzrok smrti v svetu in tudi pri nas, zato je pomembno, da o procesu ateroskleroze, to je zadebelitev arterij, čim več vemo: »Da poznamo vzroke za nastanek in kako bolezen preprečimo,« je dejala kardiologinja. Pri skoraj 40 odstotkih se bolezen začne že med 20 in 30 letom, kar 85 % ljudi zboli po 50 letu. Najpogostejši vzroki za srčno-žilne bolezni so debelost, holesterol in visok krvni tlak, to pa lahko preprečimo, ko prepoznamo in obvladamo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo: hipertenzija, visoka raven holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, nezdrava prehrana. Duhovnikom je kot prvo priporočila zdrav način življenja: od gibanja in zdrave prehrane do ogibanja kajenju, alkoholu, stresu. Če je bolezen že nastala, pozna medicina po besedah dr. Zorčeva veliko »farmakološko zdravljenje«, zdravila, ki bolezen omilijo in preprečijo najhujše, kot so kap, srčni infarkt.

Duhovnikom je dr. Zorc priporočila zdrav način življenja: od gibanja in zdrave prehrane do ogibanja kajenju, alkoholu, stresu.

Strokovnjaka sta ob koncu predavanj odgovarjala na vprašanja škofov in duhovnikov.