V praksi se pogosto srečujemo s podjetji, ki imajo urejeno kalibracijo svoje merilne opreme, a šele ob internem ali zunanjem nadzoru ugotovijo, da to ni dovolj. Tehtnica, merilnik tlaka ali merilo dolžine ima veljaven kalibracijski certifikat, dokumentacija je na videz popolna, vendar se izkaže, da bi za konkreten namen uporabe potrebovali tudi veljavno overitev meril. Ta razlika ni administrativna podrobnost, temveč bistvena meroslovna zahteva, ki jo je vredno razumeti, preden pride do nadzora.

Kalibracija meril in overitev nista isto

Kalibracija meril je postopek, s katerim ugotovimo povezavo med prikazom merila in referenčnimi vrednostmi ter tako dobimo informacijo o njegovem dejanskem merilnem obnašanju. Gre za tehnično oceno natančnosti, ki podjetju pove, koliko lahko zaupa določenemu odčitku. Overitev pa je postopek ugotavljanja, ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve. Če jih izpolnjuje, se zaščiti in označi z overitvenimi oznakami. Odločitev, kateri postopek potrebujemo, torej ni odvisna zgolj od vrste naprave.

Pri presoji, ali merilo potrebuje overitev, svetujemo, da vprašanje obrnemo: najprej opredelimo namen uporabe, šele nato preverjamo dokumentacijo. Isto ali podobno merilo je lahko v enem procesu del internega nadzora kakovosti, v drugem pa njegova meritev neposredno vpliva na promet blaga, varovanje zdravja ali prometno varnost. Zakonska merila, ki se dajejo v uporabo ali so že v uporabi, morajo biti overjena skladno z Zakonom o meroslovju.

Vzemimo tehtnico kot praktičen primer. Če jo proizvodni obrat uporablja izključno za interno spremljanje mase surovin v lastnem procesu, je lahko redna kalibracija ustrezna podlaga za zaupanje v meritev. Če pa se ista ali podobna tehtnica uporablja pri neposredni prodaji blaga po teži, gre za uporabo na zakonsko urejenem področju, kjer je potrebna overitev. Razlika torej ni v napravi sami, temveč v tem, za kaj se njena meritev dejansko uporablja.

Prva, redna in izredna overitev v praksi

Zakonodaja loči več vrst overitev. Prva overitev se izvede, preden se novo ali predelano merilo prvič da v uporabo. Redna overitev se izvaja periodično, glede na vrsto merila, medtem ko se izredna overitev opravi po popravilu, poškodbi ali kadar obstaja dvom o pravilnem delovanju merila. Konkretnih rokov namenoma ne posplošujemo, saj se razlikujejo glede na vrsto merila; točne roke za posamezen primer je treba preveriti v aktualni slovenski meroslovni zakonodaji ali pri Uradu RS za meroslovje. Overitvena oznaka na merilu je vidno potrdilo, da je bil postopek uspešno opravljen in da merilo izpolnjuje predpisane zahteve.

Vodjem kakovosti in proizvodnje svetujemo, naj za vsako merilno napravo v podjetju popišejo dva podatka: kje in za kakšen namen se uporablja ter ali ta namen sodi med zakonsko regulirane dejavnosti. Šele na tej podlagi se lahko smiselno odloči, ali zadostuje kalibracija ali je potrebna tudi overitev. Pogosta napaka je, da se podjetja zanašajo zgolj na obstoj certifikata, ne da bi preverila, ali ta certifikat sploh pokriva zakonsko zahtevano uporabo merila.

Naša vloga pri presoji overitev meril

V LOTRIČ Metrology izvajamo prve, redne in izredne zakonske overitve meril, med drugim za tehtnice, uteži in merilnike krvnega tlaka. Podjetjem pomagamo razumeti, kdaj kalibracija zadostuje in kdaj je zaradi namena uporabe potrebna tudi overitev, saj napačna presoja lahko pomeni tveganje ob nadzoru. Konkreten obseg storitev in postopek za posamezno vrsto merila vedno obravnavamo individualno, glede na dejansko uporabo pri stranki.

Kadar v podjetju niste prepričani, ali vaša merilna oprema sodi med zakonska merila ali kakšen postopek dejansko potrebujete, priporočamo, da situacijo predstavite strokovnjaku, preden pride do nadzora. Na naši spletni strani smo zbrali podrobnejše informacije o Overitev meril, kjer lahko preverite, kako pristopamo k presoji posameznih primerov. Naša izkušnja kaže, da je jasna opredelitev namena uporabe merila prvi in najpomembnejši korak k pravilni meroslovni skladnosti.

Naročnik članka je: Lotric d.o.o.