V dvanajstem poglavju evangelija po Luku je opisana prilika o nespametnem bogatašu. Ker mu je polje obilno obrodilo, je razmišljal, kaj naj stori, saj ni imel kam spraviti pridelka. Naposled je sklenil, da bo podrl kašče in postavil večje. Vanje bo spravil vse žito in druge dobrine. Dobro preskrbljen za vrsto let bo potem počival, jedel in pil ter bil dobre volje. Bog pa mu je rekel: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pri­pravil, čigavo bo?«

Blizu in daleč

Sveto pismo nas svari pred pretiranim kopičenjem dobrin in navezanostjo nanje. A ravno tako slabo je, če danes ne mislimo na jutri. Za naše prednike je bilo življenjskega pomena, da so žita in druge pridelke shranili in jih pametno porabljali do naslednje žetve. V ta namen so začeli že v 16. stol­etju postavljati kašče. Ta prost­or je moral biti »dovolj varen, vzdrževati je moral primerno klimo, biti je moral obenem pri roki pa tudi dovolj oddalj­en (če je začelo goreti v hiši, je bilo najvažnejše zaščititi k...