Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Katarina Bolonjska

Objava: 04. 05. 2011 / 09:07
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Katarina Bolonjska

Katarina Bolonjska

Katarina, Kaja, Karin, Karen, Karina, Kata, Katalina, Katarinca, Kati, Katica, Katja, Katjuša, Katka, Katra, Katrca, Katrina, Keti, Ketrin, Katarinca, Katarinica, Katia

Zavetnik: Umetnikov in umetnosti, slikarjev, svobodnih umetnosti; priprošnjica proti skušnjavam

Atributi: lilija, križ

petnajstletna, prostovoljno zapustila dvor in stopila v družbo tretjerednic. Tu je sprva doživljala hude notranje preizkušnje, trpljenje in boje ter ob tem zorela v
Katarino so najprej vzgajali na dvoru vojvode Nikolaja III. v Ferrari, kjer je bila družabnica njegove hčere Margarete. Po očetovi smrti pa je, komaj osebo, ki je znala razločevati med dobrimi in slabimi navdihi. Njeni notranji boji so prenehali, ko je družba prestopila h klarisam. Tu je od začetka prevzemala čisto navadna opravila, bila je pekarica in vratarica, kasneje pa so ji zaupali službo voditeljice novink. Bila je resnično vsestransko nadarjena, znala je prijeti za vsako delo in okoli sebe širiti pravega duha veselega služenja Bogu. Svojo poglavitno življenjsko nalogo pa je izpolnila, ko je v rodnem mestu Bologni ustanovila samostan in ga vodila do smrti. Pravijo, da je v obraz nenavadno hitro ostarela; umrla je pri 48 letih. Pokopali so jo brez krste, nanjo pa so položili desko. Ko so zaradi čudežev, ki so se dogajali ob njenem grobu, kasneje grob odkopali, je bilo truplo celo, obraz pa zaradi deske zmečkan in iznakažen. Ko so desko odstranili, je polagoma ves obraz dobil prejšnjo obliko, od nje pa je prihajal prijeten vonj. Šele po treh mesecih je telo upadlo in dobilo sedanjo obliko.

Ime: Ime izhaja iz grščine in ima dve različici: Aikaterina in Katharine, obe se povezujeta z besedo kathara »čista«.

Rodila se je 8. septembra 1413 v Bologni v Italiji,
umrla pa 9. marca 1463, prav tako v Bologni.

Družina: Oče Janez Vigri (Vegri) je bil ferrarski velikaš, pravnik in diplomat v službi rodbine Este v Bologni; materi je bilo ime Benvenuta Mammolini.

Skupnost: Najprej je vstopila v družbo tretjerednic, ki jih je vodila Lucija Mascheroni, kasneje je družba na Katarinino pobudo prestopila h klarisam. Red klaris sta ustanovila sv. Frančišek in sv. Klara Asiška leta 1212. Je izrazito kontemplativen red s strogo klavzuro, poudarek je na molku in molitvi, češčenju svetega Rešnjega telesa in Matere Božje.

Zavetnica: Umetnikov in umetnosti, slikarjev, svobodnih umetnosti; priprošnjica proti skušnjavam.

Talenti: Že v otroštvu je veljala za čudežnega otroka, saj je imela prirojen pesniški dar, bila je nadarjena slikarka, ljubila je petje in glasbo, tudi učenje ji ni predstavljajo nobenih težav.

Kreposti: Kljub patricijskemu rodu in nadarjenosti za marsikaj je bila ves čas ljubeznivega vedenja, ponižna in skromna, vsa zatopljena v molitev in opravljanje dobrih del. Med molitvijo je imela pogosta videnja in globoka navdihnjenja.

Dela: Poleg slikarskih del (nekatere slike so se ohranile do danes) ima tudi obširen literarni »opus«: najbolj znan je njen mistični spis o sedmih duhovnih orožjih, »premišljevalni Brevir« in pesnitev Rožni venec.

Upodobitve: Upodobljena je v redovni obleki z lilijo ali križem v roki, njeno mumificirano in počrnjeno telo pa sedi danes na posebnem sedežu v kapeli klaris v Bologni.

Goduje: V koledarju Frančiškovih redov 9. maja, sicer 9. marca.

Nazaj na vrh