Predstavitev našega katehumenata

Pri Sv. Jožefu v Celju imamo katehumenat vsako leto od začetka oktobra do velike noči, in to od leta 1998 dalje. Organizirata ga Dom Sv. Jožef in župnija Celje Sv. Jožef. Vodi ga župnik, ki potem na veliko soboto pri vigiliji katehumene krsti in s škofovim pooblastilom tudi birma. Sodelujejo še drugi duhovniki lazaristi, ki delujejo pri Sv. Jožefu, pa tudi kakšen bližnji župnik; precej let npr. g. Vinko Čonč. Vsako leto se katehumeni udeležijo tudi kakšnega posebnega predavanja o veri in življenju v okviru Duhovno prosvetnega centra Doma Sv. Jožefa.

Katehumenat vodi župnik, ki potem na veliko soboto pri vigiliji katehumene krsti in s škofovim pooblastilom tudi birma.

Srečanja katehumenata so enkrat tedensko – vsak torek ob osmih zvečer, po eno uro. Večina udeležencev je namreč zaposlenih in mnogi imajo izmenično delo dopoldne ali popoldne. Do velike noči se tako nabere približno 25 srečanj. Med pripravo se katehumeni v cerkvi udeležijo tudi treh predvidenih obredov – sprejema (na praznik Brezmadežne, 8. decembra), vpisa imena (na pepelnico) ter izročitve Veroizpovedi in Gospodove molitve (okrog praznika sv. Jožefa). Do časa covida je prvi obred (sprejem) za vse katehumene iz celjske škofije sicer bil v celjski stolnici, tako da se je vsak katehumen med pripravo lahko osebno srečal s škofom, kar je gotovo bila dobra in lepa, a tudi otipljiva spodbuda (prejem Svetega pisma).

Katehumenat je namenjen odraslim, starejšim od osemnajst let, ki se zanimajo za življenje po katoliški veri in zakramentov še niso prejeli ali pa so bili kot dojenčki samo krščeni. Prav tako je namenjen vsem drugim odraslim vernikom, ki si želijo poglobiti svojo vero, čeprav so takšni redki. Zgodi se tudi, da prosi za sprejem v Katoliško cerkev kakšen kristjan druge krščanske skupnosti, pa ga povabimo, naj se prej udeleži katehumenata. V septembru Dom Sv. Jožef pošlje plakat s povabilom h katehumenatu vsem župnijam celjske škofije, po dogovoru pa še nekaterim zunaj nje. Stalno vabilo je seveda na internetnih predstavitvenih straneh Doma.

Katehumenat je prav tako namenjen vsem drugim odraslim vernikom, ki si želijo poglobiti svojo vero.

V osemindvajsetih letih se je katehumenata pri Sv. Jožefu v Celju udeležilo nekaj več kot 200 katehumenov; skoraj enako žensk kot moških. Dobra tretjina je prosila za krst, birmo in obhajilo, drugi pa samo za birmo in obhajilo, ker so že bili krščeni. Med njimi jih je bilo nekaj, ki so celo bili pri prvem sv. obhajilu, potem pa so prenehali hoditi k verouku in v cerkev sploh. Povprečno se je vsako leto katehumenata udeležilo osem kandidatov, sicer pa so bile skupine različne: od ene same udeleženke do petnajst udeležencev. Vedno pa se držimo načela: »Kar je redko, je dragoceno!« Zato vztrajamo.

Katehumenat je za duhovnika močno, zahtevno in spodbudno doživetje

Katehumenat je za duhovnika, ki sodeluje, gotovo zelo močno in lepo, hkrati pa zahtevno in spodbudno doživetje. Prisluhniti kandidatom, ki obnovijo svojo življenjsko zgodbo in zaupajo tudi motiv za odločitev za katehumenat – prejem zakramentov, posebej če gre tudi za krst, je vedno nekaj posebnega, dostikrat kar pretresljivega. Največkrat je seveda motiv želja po prejemu zakramentov, da bi se lahko cerkveno poročil/a, ker je fant oz. dekle veren/verna, ali da bi bil/a lahko boter/botra. Zgodilo se je tudi, da sta 'partnerja' povedala: »Najin prvi otrok gre letos k birmi. Sedaj pa je res že skrajni čas, da 'tudi midva vse urediva, kot je treba!'« Zdravstveni delavec je povedal: »Velikokrat se pri delu srečujem s težkimi življenjskimi preizkušnjami pacientov, ki bi jim rad pomagal ne samo strokovno, ampak tudi kot človek. Čutim, da so v veri pravi in najboljši odgovori. Rad bi bil dober, čim boljši človek in zdravstvenik, zato sem se odločil za krst in vse, kar spada zraven.«

Čedalje več je tudi katehumenov srednjih let in upokojencev, zato se povprečna starost katehumenov zadnja leta dviga.

Čedalje več je tudi katehumenov srednjih let in upokojencev, zato se povprečna starost katehumenov (pri nas sicer 31 let) zadnja leta dviga. Če o spodnji meji razpravljamo, ali je ne bi spustili npr. na šestnajst let, navzgor ni omejitev. Najstarejši udeleženec doslej je imel 68 let. Tudi njihove izpovedi so močne; pri nekaterih povezane z družinskimi razmerami, pri drugih z zdravstvenimi težavami sorodnikov ali lastnimi itd. Pri vseh udeležencih, tako mlajših kot tistih srednjih let in starejših, na odločitev očitno vplivajo tudi splošne razmere v svetu (vojne grozote), podnebne spremembe in vremenske katastrofe, množične migracije itd., po drugi strani pa tudi čudoviti zgledi nekaterih kristjanov, kot je npr. slovenski misijonar Peter Opeka, pa njihovi verni stari starši in drugi zgledni verniki.

Katehumenat je – kot rečeno – za duhovnika in vsakogar, ki sodeluje (diakon, zakonski pari …) zahtevno in spodbudno doživetje. Res je, da obstaja veliko literature. Pri Sv. Jožefu kot osnovo še vedno uporabljamo priročnik Pot k veri (Mohorjeva družba Celje). Seveda uporabljamo tudi Sveto pismo, kakšen molitveni priročnik (Kristjan moli; Phil Bosmans, Bog, moja oaza; priročnike za pobožnosti v oktobru, adventu, postu in ob praznikih), tudi kaj zapojemo, če so udeleženci za to. Dobrodošlo je vsaj malce humorja. Pa kakšna dobra zgodba ali pesem po načelu: Na vsakih 100 pesmi (peska) je eno zlato zrno lahko »zlatá« vredno!

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (3/2025).