Različni razlogi za vstop v katehumenat

Na ŠKG sem že šest let kaplan. V tem času sem se o prejemu sv. krsta, birme in evharistije pogovarjal z vsaj 25 mladimi, ki so o tem resno razmišljali. Vedno so me zanimali razlogi za njihovo odločitev. 

Povedo naslednje: nekatere je vera zanimala že od otroštva. Doma je ni bilo, z njo pa so se od daleč srečali na primer pri starih starših. Nekateri so vero spoznali preko vrstnikov v gimnaziji in dijaškem domu. Videli so, da je vera nekaj živega, lepega in osrečujočega. Nekateri so razmišljali o smislu življenja in ugotovili, da vera najbolje odgovarja na to vprašanje. Nekateri so doživeli posebno izkušnjo, ko so se z Jezusom povezali v molitvi. Nekatere gane lepota evangelija, ko berejo Sveto pismo.

Nekateri so vero spoznali preko vrstnikov v gimnaziji in dijaškem domu.

Kako poteka? 

Srečanja so tedenska v obdobju enega leta. Trajajo približno 30 minut. Imajo dvojni namen: poiskati osebno povezavo z Jezusom in spoznati vsebino vere. Vedno poudarim, da cilj katehumenata niso sami zakramenti, temveč življenje v Bogu. Zakramenti pri tem služijo kot vrata, skozi katera se bodo srečevali z Bogom. Velik poudarek je na molitvi. Potem ko pridemo skupaj in se pogovorimo, kako je vsak preživel dan, vsak pove Gospodu eno ali več prošenj in zahval. Preberemo Božjo besedo, včasih kakšen psalm, nato pa še znane molitve (očenaš, zdravamarija …). 

Pomembno je, da se mladi naučijo komunicirati z Bogom in živeti z Njim. Ne gre le za govorjenje, pomembno je poslušanje Gospoda, ko govori v srcu. Tam prebuja hvaležnost, ganjenost, ljubezen, kesanje, potrtost … Izkušnje z Gospodom čez leto nabirajo in rojevajo navdušenje nad Njim in željo, da bi ga bolje spoznali ter bolj zavzeto živeli svetost. Poudarjam redno molitev doma in obisk bogoslužja.

Pomembno je, da se mladi naučijo komunicirati z Bogom in živeti z Njim.

Po molitvi obdelamo določeno temo. Nabor obsega osnovne zgodbe Stare in Nove zaveze, nauk o zakramentih, bogoslužju, molitvi, moralnem življenju in življenju Cerkve. V tem času smo preizkusili različne načine. Najprej sem vsebino prosto predaval, na naslednjih srečanjih pa smo nekaj vsebine ponovili (na koncu je bil klasični »birmanski izpit«). Preizkusil sem delo s pomočjo priročnika »Youcat – za otroke« in »Youcat – katekizem«. Obakrat smo delali tako, da se je katehumen »do naslednjič« naučil določen nabor vprašanj in povedal odgovore, sam pa sem nato vsebino razložil še z drugega zornega kota ali pa smo jo povezali z življenjem. Podobno metodo sem uporabil tudi pri priročniku »Tvitanje z Bogom«. Med srečanji včasih tudi zapojemo kakšno pesem. Pristopi so prilagojeni katehumenom in ne morem reči, kateri je najboljši. Morda včasih pogrešam knjigo, ki bi vsebovala ravno prav vsebine za katehumene, ki so dijaki.

Vloga botrov

Kmalu povabim katehumene, naj si izberejo botre. Le-ti imajo zelo veliko vlogo pri utrjevanju vere, še posebej pa pri vključevanju mladih kristjanov v svojo župnijo in življenje Cerkve. Nekateri botri hodijo s svojimi katehumeni na srečanja (in tudi sami precej dobijo za svojo vero). Z njimi molijo in se o veri pogovarjajo. Nekateri jih peljejo na kakšen verski dogodek. Neredko so botri njihovi sošolci oz. prijatelji. Idealno je, če je boter nekaj let starejši in dejaven v župniji katehumena. Tako mu lahko pomaga, da se poveže z župnijsko skupnostjo.

Neredko so botri njihovi sošolci oz. prijatelji.

Kdo so mladi, ki se odpirajo za vero?

Zgodbe so unikatne. Skupna značilnost je ta, da o smislu življenja razmišljajo in se ne zadovoljijo s plehkimi odgovori. Večinoma so katehumeni dijaki, ki imajo že postavljena življenjska načela, ki so blizu krščanstvu, hkrati pa so iskalci smisla, resnice in lepote. Nekateri dijaki prihajajo iz versko oddaljenih družin, drugi iz družin, kjer je nekaj vere bilo (na primer: starši so bili v mladosti verni, pozneje pa ne več).

Kako mladi vstopijo v katehumenat?

Ko sem začel z delom na ŠKG, sta že prvo leto spontano pristopila k meni dijak in dijakinja, ki sta želela prejeti sv. birmo. Ker sem menil, da mnogi dijaki sploh ne vedo, da je to mogoče, sem naslednje leto preprosto šel po razredih in povabil vse, ki razmišljajo, da bi prejeli sv. zakramente, da lahko pridejo na uvodno srečanje. To storim vsako leto in začeli so se nabirati dijaki. Včasih tudi sošolci kakšnega opogumijo, včasih se s kom že prej osebno pogovarjam. Pred tem se v mladih dogajajo osebni razmisleki. Preko predmeta vera in kultura spoznajo vero. Spoznajo tudi zgodbe svetnikov in vernih vrstnikov.

Včasih tudi sošolci kakšnega opogumijo.

Vpliv na razred in šolo

Krst sošolca je za razred ganljiv in navdihujoč dogodek. Posebno srečni so njihovi verni prijatelji. Običajno k sv. maši, pri kateri dijaki prejmejo sv. krst, birmo in evharistijo, pride precejšen del razreda. Med prejemom zakramentov se birmanci morda sploh še ne zavedajo, da že s svojim dejanjem odločitve za vero močno pričujejo za evangelij med vrstniki. Dogaja se, da se v istem razredu še drugi odločijo, da bodo posnemali katehumene in sami stopili na to pot.

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (3/2025).