Če nimamo katoliških gasilskih vaj in katoliškega lova na medveda, zakaj bi morali imeti katoliški vikend vojaških veščin?

Če bi Katoliška mladina izvzela pridevnik katoliški in vabila le na vikend vojaških veščin, tega ne bi nihče opazil. Saj se tudi na srečanju mladih katoličanov v Stični predstavljata in promovirata vojska in policija. Vojska pa tudi ve, da vanjo vstopajo bolj mladi iz tradicionalnega vrednostnega okolja, kakršno je katoliško, in manj mladi iz liberalno razpuščenega okolja.

Katoliški vikend vojaških veščin je torej napovedan in zdaj je ogenj v strehi. Toda kdo ga lahko kritizira? Pristaši trenutne vlade takega vikenda ne bi smeli kritizirati, saj ni nobena vlada tako zelo militarizirala državnega proračuna kot njihova. Propalestinski protestniki, v kolikor še podporniki Hamasa, enako niso verodostojni kritiki, saj je Hamas ostudna teroristična organizacija. Da ne govorimo o dvoumnih pacifistih iz višjih leg naše družbe, med katerimi sta kar dva bivša predsednika republike proruskih nagibov.

Najbolj primeren kritik razvpitega dogodka je zato Cerkev sama.

Nekoč so obstajali katoliški viteški redovi: kombinacija duhovnosti in vojaškega boja. S tega vidika katoliški vojaški vikend niti ni neka strašna novost. Poleg tega se v zadnjih letih podobni vikendi in kampi odvijajo ponekod v ZDA, ampak v neoprotestantskih okoljih. Prav ti dve stvarnosti, viteštvo in ameriški kampi, sta nam lahko izhodišči za kritiko.

Viteški redovi so se sami otresli vojaškega vidika in danes, v kolikor se niso ukinili, delujejo ali pastoralno (križniki) ali karitativno (malteški vitezi). A so časi res takšni, da je potrebno v katoliško duhovnost vračati vojaški vidik? Časi so takšni, da se državljani morajo vnovič zavedati tudi svojih obrambnih dolžnosti, saj je svet na robu tretje svetovne vojne. Ni pa primerno, da tem obrambnim dolžnostim dajemo prevelik krščanski predznak. Tudi dosledni pacifizem oz. popolno zavračanje orožja je ena od možnih krščanskih drž.

Primeri neoprotestantskih vojaških kampov v ZDA kažejo na sprego s teološkim fundamentalizmom in ameriškim čislanjem pravice do posedovanja in nošenja orožja. Organizirajo jih običajno manjše krščanske denominacije, ki zelo poudarjajo krščansko identiteto in zavračanje dialoga s svetom. Kot opozorilo: v takšnih okoljih zlahka vzniknejo paravojaške skupine s permisivno držo do nasilja.

Organizatorji slovenskega katoliškega vikenda vojaških veščin morajo torej biti pretanjeno pozorni, da se med izvajanjem vikenda v vero ne bo pritaknil nečisti duh nasilja.