Dagerotipija je sprožila vznik povsem novega poklica – fotografa. Prvi fotografi so bili potujoči in so svoj zaslužek iskali s potovanji od mesta do mesta. Ko pa se je sredi petdesetih let uveljavila tehnika mokrih kolodijskih plošč, se je število fotografov in fotografij izjemno povečalo, po velikih mestih pa so začeli množično nastajati fotografski ateljeji. Ta tehnika je bila enostavnejša, bistveno cenejša in je omogočala reprodukcijo poljubnega števila fotografij iz steklenih plošč – negativov na papir.

Različni fotografski postopki, znani kot dagerotipija, kalotipija itd., so se tedaj umikali skupnemu imenu fotografija, poklic pa se ni več imenoval dagerotipist ali kalotipist, ampak fotograf. Fotografi, ki so odprli prve stalne fotografske ateljeje, so bili vezani na velika mesta, saj je bilo samo tam dovolj premožno občinstvo za obstanek novega poklica.

Prvi fotografski atelje
v Sloveniji

Le največje evropske metropole so svoje stalne fotografske ateljeje dobile že v štiridesetih...