Simona Brambilla je redovnica italijanskega rodu iz Monze iz reda misijonark Consolate (Tolažnice). Marca letos bo dopolnila 60 let. Kot prefektinja Dikasterija za ustanove posvečenega življenja se bo srečala s številnimi izzivi, saj vemo, da število redovnikov in redovnic v zahodnem svetu upada, pojavljajo pa se številne nove oblike in pobude. Vendar Simona Brambilla na tem področju ni novinka. 

Poklicna pot Simone Brambilla

Sestra Simona Brambilla ima bogate misijonske izkušnje iz Mozambika. Pred vstopom med redovnice je bila poklicna medicinska sestra. Med redovnice je vstopila leta 1988, leta 1991 pa je izrekla prve zaobljube. Leta 1998 je na Papeški univerzi Gregoriana pridobila magisterij iz psihologije. 

Simona Brambilla. FOTO: Vatican News

Po večnih zaobljubah leta 1999 je postala odgovorna za mladinsko pastoralo v študijskem centru Macua Xirima v Maui v Mozambiku. Od leta 2002 do 2006 je poučevala na Gregoriani na Inštitutu za psihologijo. Doktorat iz psihologije pa je pridobila leta 2008 z disertacijo o evangelizaciji in inkulturaciji v Mozambiku. Od leta 2011 je bila vrhovna predstojnica ženskega reda Consolate do maja 2023. Julija 2019 jo je papež Frančišek skupaj s še šestimi ženskami imenoval za članico Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Od 7. oktobra 2023 je delovala kot tajnica istega dikasterija, sodelovala je tudi na sinodi o sinodalnosti. Zdaj je postala prva ženska, imenovana na mesto prefektinje dikasterija Svetega sedeža, kar je primerljivo s funkcijo ministrice. Papež je kot pro-prefekta, ki bo njena desna roka, imenoval španskega kardinala salezijanca Ángela Fernándeza Artimeja. 

Kdo so sestre Consolate? 

Sestre Consolate (Tolažnice) so ženska veja kongregacije Misijonskega inštituta Tolažnice (Istituto missioni Consolata). Kongregacijo je v Torinu v začetku 20. stoletja ustanovil duhovnik Giuseppe Allamano, ki si je močno želel v misijone, vendar zaradi zdravstvenih težav ni mogel sam v Afriko. Zato se je posvečal vzgoji duhovnikov, ki so se pripravljali na misijone. Njihove konstitucije je potrdil škof leta 1905, leta 1910 pa je Allamano ustanovil še žensko vejo kongregacije. Za blaženega ga je razglasil papež Janez Pavel II. leta 1990, za svetnika pa papež Frančišek oktobra 2024. 

Blaženi sta bili razglašeni tudi dve redovnici: Irene Stefani, misijonarka v Keniji, in Leonella Sgorbati, misijonarka mučenka v Somaliji. O bl. Irene Simona Brambilla govori v spodnjem videu. (Žal je na voljo samo v italijanščini.)

Kot zanimivost povejmo, da kongregaciji Consolate pripada tudi trenutno najmlajši kardinal Giorgio Marengo, ki deluje v Ulanbatorju v Mongoliji. 

Novico o ženski prefektinji pospremili pozitivni odzivi

Novico o ženski prefektinji so v cerkvenih krogih pospremili večinoma pozitivni odzivi. Od začetka pontifikata papeža Frančiška se je prisotnost žensk v Vatikanu povečala. Po podatkih, ki zajemajo obdobje od 2013 do 2023, se je odstotek žensk v Svetem sedežu in Vatikanu povečal z 19,2 % na 23,4 %. 

Papež Frančišek je med svojim pontifikatom na najvišje položaje v Vatikanu imenoval več žensk, pri čemer je apostolska konstitucija Praedicate Evangelium iz leta 2022 omogočila, da lahko tudi laiki, vključno z ženskami, vodijo dikasterije in postanejo prefekti. Prej so te položaje zasedali izključno kardinali in (nad)škofje. 

Med ženskami, ki so na vodilnih mestih rimske kurije, je tudi Slovenka dr. Nataša Govekar, ki vodi teološko-pastoralni oddelek Dikasterija za komunikacije.

Misli Simone Brambilla o posvečenem življenju

Simona Brambilla bo vodila dikasterij, ki ga je še pod imenom Kongregacija ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja med leti 2004 in 2011 vodil slovenski kardinal Franc Rode. Dikasterij je odgovoren za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. Pristojen je tudi za zadeve glede novih oblik posvečenega življenja. Dikasterij obravnava tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo tretjih redov.

Simona Brambilla je na video posnetku spregovorila o simbolih, ki ponazarjajo posvečeno življenje. Nasloni se na misel papeža Frančiška, ki poklicanost osebe primerja z nebrušenim diamantom, ki potrebuje brušenje, da bo zasijal. Nebrušeni diamant je simbol ljudi, ki jih redovni predstojniki spremljajo na poti k posvečenemu življenju. Diamant, da bo res veliko vreden, moramo obrusiti, poudari. Nadaljuje z mislijo o tem, da diamant ni nekaj ploskega ali enostavnega, pač pa je polieder, ki ga sestavlja veliko različnih ploskev, kot tudi človeško življenje ni enodimenzionalno, pač pa ima več dimenzij. Povedala je, da je pri tem "brušenju" kandidatov za posvečeno življenje potrebno paziti, da vsaka od teh ploskev zasije v svoji pravi luči.