»Gledam koledar. A prav vidim: najedli se bomo krofov, potem bo pa takoj post?!« Ta »presenetljiva« ugotovitev enega od otrok je bila lepa iztočnica za pogovor o tem, kaj je bistvo postnega časa. Otroci nam takšne iztočnice pogosto ponudijo, a jih verjetno premalokrat izkoristimo. Pa je škoda, da jih ne večkrat. Če jim mi ne bomo pripovedovali o svetu, jim bo svet sam predstavil zgodbo o sebi. In ta zgodba nam morda ne bo všeč.

A kaj, ko se nam včasih zdi, da priložnosti in predvsem časa za pogovor z otroki nimamo veliko. Morda pa je postni čas priložnost, da bi si zavestno prizadevali, da bi takšnih priložnosti našli več kot doslej. Kaj nam lahko pomaga? Na misel mi pride ugasnjen radio, ko se peljemo v avtu; občasni ali redni sprehodi z otroki (če jih imamo več, morda vsak dan z enim); skupno branje in pogovor o prebranem, sobotno skupno kuhanje kosila (brez spremljave televizije ali glasbe) ... Vsak mora poiskati ideje, ki so za njegovo družino smiselne in izvedljive. Pri iskanju pr...