Omenjeni vladar je naredil kar precej dobrega za svojo domovino, ob tem pa tudi nekaj dejanj, ki jih je najbrž pozneje obžaloval. Na teh straneh smo ga že srečali, a vselej v obrobni vlogi. Čas je, da spoznamo vladarja, o katerem ne vemo toliko kot o kronanih glavah, ki so nekoč odločale o naši domovini.

Rod in vzpon

Osem let po Prešernu rojeni Karel Ludvik je bil sin Napoleonovega brata; ta je bil poročen z Napoleonovo pastorko in je bil nekaj let tudi kralj na nizozemskem dvoru. No, dvornega življenja je bilo konec po dokončni odstranitvi Napoleona z naše celine. Tako je fantova družina postala begunska, kar je pomenilo, da si je v Švici kupila dvorec; pravzaprav je šlo za nekoliko večjo vilo.

Šole se je Karel Ludvik resno lotil. Zelo ga je zanimala zgodovina. Imel je nekakšno slutnjo, da je izbran za zgodovinsko poslanstvo. Prvi poskus v tej smeri se ni posrečil, saj njegovo sodelovanje z Italijani v uporih leta 1830 in leto pozneje ni prineslo osv...