Ker je močno ljubila

Zaupanje Marije Magdalene je ključ, ki odklene Kristusovo usmiljeno srce. In vse je izbrisano. Sveta Terezija iz Lisieuxa na svoj način opeva moč Usmiljenja. »Spomin na moje napake me ponižuje in me vodi do tega, da se nikoli ne zanašam na svoje moči, ki niso drugega kot slabost, vendar mi ta spomin veliko bolj govori o usmiljenju in ljubezni. Ali ne bodo potem te napake, ko jih s povsem otroškim zaupanjem vržemo v použivajoč ogenj ljubezni, povsem použite?« Ljubim te bolj, kot ljubiš sebe Tedaj Jezus izreče priliko … »Komur pa se malo odpusti, malo ljubi…« (Lk 7, 47) Končni del je namenjen Simonu, ki je sam zvest postavi, vendar »malo ljubi«. Prav v tem trenutku mu je dano spoznati lastne šibkosti in se prepustiti Ljubezni, vendar zaman … Marija pa diha ljubezen … Nenavadno za lahkoživko! Ampak njena globlja namera je bila vselej usmerjena k enemu samemu cilju: ljubiti in biti ljubljena, kot močan izvir žive vode v njej, ki pa se izgubi v umazanih meandrih razpuščenega življenja. Jezus pa vidi le čistost tega vira, ki je kljub padcem v preteklosti ostal nedotaknjen v svoji želji. Mar ni apostol Peter napisal, da »ljubezen pokrije množico grehov« (1 P 4, 8)? Kar zadeva tiste, ki jih je prevzela spolnost, ob kateri so bili vrženi na tla, jih spodbujam: »Povejte Jezusu, da ga ljubite, glejte ga, vrzite svoje šibkosti v njegovo srce, ki žari od ljubezni. On ima ključ vaše svobode. In tudi če desetkrat padete, mu desetkrat povejte, da ga ljubite, in stokrat vam bo odgovoril: »Ljubim te veliko bolj, kot ti zdaj ljubiš samega sebe!« Če ostanete osredotočeni na svoje poraze in padce ter se pri tem odvrnete od njega, boste pogubljeni! Napuh, ki je v tem, da želite sami prebroditi stvari, zavira Božje delovanje in vas vodi v obup. Vendar pa naj vas to ne ustavi, da ne bi storili vsega, kar je v vaši moči, da bi si pomagali in vztrajali v svojih prizadevanjih … V Cerkvi smo predolgo vztrajali pri telesnem grehu; z njim smo pretiravali, ga vcepljali v misli, kot da je hromeč strup, strašili z njim, grozili s peklom. Ves čas pa je tančica prikrivala grehe, ki so veliko hujši, tiste prave grehe, tiste, ki razjedajo odnose med ljudmi: napuh, zavist, sebičnost, nasilje itn. Prav ti grehi nam preprečujejo, da bi se ljubili. Medtem ko je Marija kljub tem spolnim odklonom … močno ljubila in s tem ganila Božje srce. Bila je izobčenka …, vendar je močno ljubila. Pogosto je podlegla telesnemu grehu …, vendar je močno ljubila. Ni ji uplahnil pogum, pogledala je Jezusa …, ker je močno ljubila. Ni bila krepostna ženska …, vendar je močno ljubila, to pa je tisto, kar hoče Bog – biti ljubljen. Ljubi do vznožja križa Poslednji dan Bog ne bo gledal na naše grehe …, temveč samo, ali ga ljubimo. Kljub številnim grehom bo Magdalena Jezusu v nebesih zelo blizu in daleč pred čistimi in krepostnimi ljudmi …, ker je kljub številnim grehom močno ljubila in verjela v ljubezen. Marija Jezusu ni predstavila seznama svojih zaslug, žrtev in kreposti, ampak je samo močno ljubila. Ja, Magdalena je strastna ženska, spontana, ognjevita, čutna, rahločutna in torej velikodušna, zvesta; pozorna, vztrajna v ljubezni, ki jo namenja Jezusu, in sicer vse do vznožja križa. In Jezus je pri tem ganjen. Lahko si predstavljamo, da je postala »njegova ljubljena in ljuba učenka«. Droben komentar dominikanca Jean-Pierra Brice Oliviera v knjigi Sveta Marija Magdalena, devica in prostitutka je izjemno poveden: »Marija Magdalena ljubi, ljubezen pa nikoli ne more biti kriva. Zlo se ne skriva v dejanjih, ni ga v tem, kar počnejo ljudje. Zlo, tako kot dobro, je v srcu, v volji posameznega človeka. V notranjosti. Ona to od nekdaj ve, vendar tega vedno ne vidi. Če želimo soditi, moramo spoznati srce. Samo Bog preiskuje srca in misli.« Marija Magdalena je obžalovala svoje grehe, objokovala jih je! A ko je bila usmerjena k Ljubezni, so bile to solze, pomešane z bolečino in olajšanjem, ki umijejo dušo in ji dajo nov razlog za upanje. (…) Rad si predstavljam, da je Marija Magdalena zaljubljena v Jezusa in da ga hkrati ljubi. Njeno ljubezen sta dokončno prečistila čas in Jezusova družba. Zagotovo gre za mešanico erosa in agapeja, toda njeno srce je bilo čisto in želela je biti v polnosti ljubeča. In Jezus je to potrdil: »Močno je ljubila.« Vrnil ji je dostojanstvo. Postala je nekdo, ki je bil vreden ljubezni in spoštovanja, nič več le lepota, ki bi se jo smelo použiti. Jezus tudi nas sprejema z našimi »pomešanimi ljubeznimi«, ki jih korak za korakom predrugači in jih osvobodi suženjstva čutov, ne da bi jih dejansko pogasil. Po tem srečanju je Marija Magdalena zasedla pomembno mesto v Jezusovem življenju. Njeno prijateljstvo ga je zaznamovalo. O tem pričajo evangeliji. Evangelij po Luku tako kot Evangelij po Janezu beleži Jezusovo posebno občutljivost do nje. Kadar jo kritizirajo, vedno pohiti in odgovori namesto nje: »Marija si je izvolila boljši del …« (Lk 10,42). Med maziljenjem v Betaniji, ki ga kritizira Judež, prav tako odgovori namesto nje: »Pusti jo, saj ga je prihranila za moj pogrebni dan« (Jn 12,7). Navsezadnje pa mu je sledila do križa, prežeta z neopazno, vendar zvesto ljubeznijo. Bila je prva priča vstajenja. Vzljubi svoje telo Zato smo na vrsti mi, da »izzovemo to telo«, da vzljubimo to telo, ki je naše, da ga ukrotimo z vsemi njegovimi pretresi in silovitimi, nepričakovanimi vzgibi. Nekaterim kristjanom se je zdelo primerno, da so se telesu izogibali, da so zanikali njegove tenkočutne in erotične nagnjenosti, misleč, da jim ni mesta v svetosti. Zavračanje telesa pomeni, da svoje človeškosti ne sprejmemo v celoti. Nikar ne pozabimo na izrek cerkvenih očetov: »Kar ni sprejeto, ni odrešeno.« Drugače povedano: česar ne sprejmemo in ne izpostavimo, tega ne more obiskati Božja milost. JOËL PRALONG, prevedla Mateja Nastran Jezus nas sprejema z našimi »pomešanimi ljubeznimi«, ki jih korak za korakom predrugači. Zavračanje telesa pomeni, da svoje človeškosti ne sprejmemo v celoti. Besedilo je odlomek iz knjige Naučimo se sprejeti sami sebe – s sveto Marijo Magdaleno izpod peresa švicarskega duhovnika, pisatelja in voditelja duhovnih vaj Joëla Pralonga, ki je nedavno izšla pri Založbi Družina. Mednaslovi so uredniški.

Ker je močno ljubila

Ker je močno ljubila

Življenje, darovano iz ljubezni

»Ženske, ne zapeljujte duhovnikov«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.