Zapri
Iskanje

Katoliški zdravniki v samostanu Stična

Za vas piše:
Žiga Jan
Objava: 28. 09. 2021 / 07:18
Oznake: Maša, Zdravje
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.09.2021 / 09:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Katoliški zdravniki v samostanu Stična

Katoliški zdravniki v samostanu Stična
Cistercijanski samostan v Stični je gostoljubno sprejel katoliške zdravnike in druge zdravstvene delavce. FOTO: Žiga Jan
Kje je slovensko zemljo zaoral prvi kovinski plug? Na njivah samostana Stična, odgovarja opat Maksimiljan File. Samostan cistercijanskega reda v Stični je najstarejši na Slovenskem, saj je bil ustanovljen davnega leta 1136. Menihi živijo po vodilu »moli in delaj«, karizma cistercijanov pa je gostoljubje.

Zelo gostoljubno je samostanska skupnost letos sprejela katoliške zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki so se, kot vsako leto 26. septembra, ob upoštevanju navodil NIJZ, zbrali na njihov praznik svetih Kozme in Damijana. Pater Jona jih je sprejel in spregovoril o njihovi bogati zgodovini. Samostan Stična je bil izjemnega pomena za razvoj slovenskega ozemlja – ne samo duhovno in kulturno, ampak tudi tehnološko in gospodarsko. Seveda so skrbeli za bolnike ter popotnike in izobrazili številne generacije mladine, tudi skladatelja Jakoba Gallusa in Antona Tomaža Linharta.

Avtor prispevka je Žiga Jan, dr. med., član Združenja slovenskih katoliških zdravnikov.

Biti blizu

Opat Maksimiljan File je skupaj z duhovnim asistentom Združenja katoliških zdravnikov Mirom Šlibarjem daroval sveto mašo. Geslo letošnjega srečanja je bilo »biti blizu« – kot nalašč v časih, ko nam ukrepi narekujejo oddaljenost, da bi zajezili epidemijo.

Zapoved o skrbi za bolnike

V pridigi je stiški opat navedel zanimivost, da točno na sredini Pravila svetega Benedikta za meniško življenje stoji zapoved o skrbi za bolnike. Zdravstveni delavci smo del velike in plemenite tradicije, značilne za krščansko vero. To je požrtvovalnost in pogum ter zavezanost k skrbi za vse, zlasti za najrevnejše, ki izhaja iz odločitve slediti Kristusu. Vizija krščanstva je spremenila razumevanje skrbi za revne, ki so bili prej prepuščeni sami sebi. Služiti ubogim in bolnim je sedaj pomenilo služiti Gospodu.

Ozdravljala sva bolj z Božjo močjo kakor s svojim znanjem. Ni nama za zemeljske dobrine, zakaj Kristusova sva. (sv. Kozma in Damijan)

Svetniška brata Kozma in Damijan

To sta zelo dobro razumela svetniška brata Kozma in Damijan, ki sta se lotevala zdravljenja bolnikov, ki so veljali za neozdravljive – in to brezplačno. Kajti kar sta dobila od Boga, naj pripada Bogu. Njune besede so: »Ozdravljala sva bolj z Božjo močjo kakor s svojim znanjem. Ni nama za zemeljske dobrine, zakaj Kristusova sva.«

»Ker sem to jaz. Sem medicinska sestra, zdravnik.«

Opat Maksimiljan je vprašal, zakaj se vsak dan vračamo k težki in odgovorni službi. »Ker sem to jaz. Sem medicinska sestra, zdravnik.« Prepoznavamo poklic, ki je globoko v nas. Ne službe, ampak poklic. Bogoslužje je sklenil z blagoslovom podobe svetih Kozme in Damijana, ki jo je ustvaril akademski slikar Izidor Kunšič po naročilu Združenja katoliških zdravnikov.

Opat pater Maksimiljan je vprašal, zakaj se vsak dan vračamo k težki in odgovorni službi. »Ker sem to jaz. Sem medicinska sestra, zdravnik.« Prepoznavamo poklic, ki je globoko v nas. Ne službe, ampak poklic.

Samostanska večerja

Številnim kolegicam in kolegom so raznovrstne obveznosti onemogočile udeležbo. Seveda smo jih pogrešali, zagotovo tudi na samostanski večerji, h kateri so nas povabili cistercijani. Dobre volje ni manjkalo, zato bomo še z večjim veseljem pričakovali naslednji praznik zdravnikov na god svetih Kozme in Damijana 26. septembra prihodnje leto.

Nalaganje
Nazaj na vrh