Ni bilo treba čakati dolgo. Pogled na prikazano kruto dejstvo, da ob skrb vzbujajočem zmanjševanju natalitete vsako leto umre 4.000 nedolžnih otrok, je za mnoge enostavno pretežak.

V preteklih dneh smo žal dočakali trenutek, ki smo ga lahko že nekaj časa pričakovali. Do sedaj smo bili ob zagovarjanju človeškega življenja in borbi za nerojene otroke označeni za nazadnjake, ki želijo ženske vrniti pred štedilnik ali celo v srednji vek. Ob tem smo morda le zamahnili z roko, navajeni pogleda družbe na naše »nepopularne« vrednote. Ko te dovolj dolgo zmerjajo, počasi postaneš imun na zmerljivke.

Toda zdaj je javno izražanje naših stališč dobilo nalepko, ob kateri ne bi smeli zamahniti z roko. Postali smo nasilneži. Tiha molitev pred porodnišnico? Nasilje! Plakat, ki opozarja na tisoče splavljenih otrok? Nasilje!

Samo še vprašanje časa je bilo, kdaj nas bodo tisti, ki imajo polna usta človekovih pravic, označili za nasilneže in postavili pred sodišče. Zakonod...