Kot smo že poročali, se je Leon XIV. odločil, da bo del poletja v skladu s starodavnim izročilom preživel v papeški letni rezidenci v Castelgandolfu. Mestece v Albanskem gričevju južno od Rima že nestrpno pričakuje novega papeža. Po besedah tamkajšnjih prebivalcev se z Leonom XIV. »v mesto vrača srce«.

Papež bo v Castelgandolfo odpotoval v nedeljo, 6. julija, meščani pa se že pripravljajo na slovesni sprejem. Zadnjih devet let, od leta 2016, je bila papeška vila na obali Albanskega jezera, mogočna palača iz 17. stoletja, po odločitvi papeža Frančiška preurejena v muzej, na voljo turistom. Za javnost je odprtih le nekaj sob in v teh stojijo razstavne vitrine z bogoslužnimi oblačili prejšnjih papežev ter njihovimi portreti.

Leon XIV. bo mestu vrnil vsakdanjo povezavo s papežem: opoldansko molitev angelovega češčenja, obiske, stik z ljudmi ...

Papež Frančišek poletij ni preživljal v Albanskem gričevju: kot spominjajo pri spletnem portalu CNA, se je tudi pred žgočim julijskim soncem skrival v sobi 201 v drugem nadstropju Doma sv. Marte v Vatikanu, kjer je običajno prebival. Po besedah župana Castelgandolfa Alberta de Angelisa je Frančišek »veliko storil za mesto, odprl je vrata papeške rezidence in vrtov … zdaj pa bo Leon XIV. mestu vrnil vsakdanjo povezavo s papežem: opoldansko molitev angelovega češčenja, obiske, stik z ljudmi«. Župan se veseli: »Vse to želimo znova doživeti!«

Apostolska palača v Castelgandolfu. FOTO: Vatican Media

Kraj počitka, molitve in premišljevanja

Castelgandolfo je že stoletja kraj počitka, molitve in premišljevanja za papeže. Pij XII., Janez XXIII., Pavel VI., Janez Pavel II. in Benedikt XVI. so tam preživljali poletja, molili nedeljski angelus in se družili z meščani.

Vrnitev Leona XIV. pomeni začetek novega obdobja, ki si prizadeva znova vzpostaviti to razsežnost bližine in pastoralne navzočnosti: »Nočemo se z nostalgijo ozirati v preteklost, temveč želimo zreti v prihodnost. In vrnitev papeža nam prinaša upanje. V mesto se vrača srce,« je v pogovoru za CNA pojasnil de Angelis.

Čeprav je bila tradicionalna poletna rezidenca papežev doslej apostolska palača v Castelgandolfu, bo Leon XIV. bival v drugi zgradbi znotraj vatikanskega kompleksa. »Papež ne bo bival v muzeju. Bival bo v tretji stavbi. To bo omogočilo ravnovesje med odprtostjo za turizem in stanovanjsko uporabo,« je župan pojasnil glede Vile Barberini, zgodovinske stavbe, ki je prav tako del papeškega kompleksa. To bo muzejem omogočilo, da ostanejo odprti za javnost.

Župan de Angelis ni mogel skriti velikega veselja nad odločitvijo Leona XIV., da oživi izročilo bivanja v njihovem mestecu v poletnih mesecih. Kot je pojasnil, »papeži živijo v Castelgandolfu že od leta 1628. Nekateri več, nekateri manj, toda njihova navzočnost je bila stalna. To je mesto, ki je vajeno papeževega vsakdanjega življenja«.

Navzočnost papeža je del naše DNK.

Mesto se pripravlja na sprejem papeža

Castelgandolfo je papeža nazadnje dlje časa gostil med pontifikatom Benedikta XVI.: nemški papež si je letno rezidenco po odstopu leta 2013 izbral tudi za začasni dom. Posledično so prebivalci Castelgandolfa, posebej mlajši, zelo navdušeni.

»Mnogi so v tem desetletju papeževe odsotnosti odrasli in nimajo jasne predstave o tem, kaj pomeni imeti papeža dejansko med nami,« je opozoril župan. Toda to se počasi spreminja: »Dela so v teku; povečali smo navzočnost organov pregona in preuredili določene prostore; v zraku je navzoča precejšnja mera navdušenja.«

Pa ne gre zgolj za logistično vprašanje: »Veselimo se vrnitve švicarske garde, ki je v Castelgandolfu ni bilo dvanajst let. To ima temeljno simbolno in prepoznavno vrednost. Na vseh zgodovinskih fotografijah mesta je Castelgandolfo prikazan s švicarsko gardo. Navzočnost papeža je del naše DNK,« je dodal de Angelis.

Papeški vrtovi. FOTO: Vatican Media

Topel sprejem, veliko načrtov

6. julij bo znova nekaj posebnega. Kot je potrdil župan, bo papež zjutraj molil angelus na Trgu sv. Petra v Vatikanu, popoldne pa se bo odpravil v Castelgandolfo, kjer občinske oblasti načrtujejo uradno pozdravno slovesnost.

»Želimo si, da bi se počutil kot doma,« je dejal župan: »Posvetujemo se z ljudmi okoli njega, da bi ugotovili, kaj mu je všeč. Želimo ga presenetiti. Ne moremo si privoščiti, da bi se izneverili sami sebi. Želimo ga spoznati, ne po tem, kar govorijo drugi, ampak da to odkrijemo sami. Da se z njim pogovarjamo, ga pozdravimo … Prosili ga bomo, naj nas v mislih spremlja skozi vse leto.«

Upamo in si želimo, da to ne bi bil zgolj poletni obisk.

V ta namen mesto pospešeno načrtuje čim boljšo varnost, mobilnost in dostopnost. »Sodelujemo z inženirskim podjetjem pri razvoju varnostnega načrta za celotno zgodovinsko središče, vključno z okoliškimi ulicami. Vse to je treba storiti ob spoštovanju varnostnih ukrepov, ne da bi pri tem motili vsakdanje življenje mesta,« poudarja župan, ki ne skriva upanja, da bi papež Leon to bivanje – ki bo zaenkrat omejeno na nekaj tednov v juliju in avgustu – nekoč podaljšal.

»Upamo in si želimo, da to ne bi bil zgolj poletni obisk,« tako de Angelis: »To je njegov drugi dom, za Rimom, in tako kot Rim želimo tudi mi malce tekmovati … očitno si ga tu želimo še bolj kot v Rimu!«