Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kje in kdaj smo izgubili čas za branje?

Za vas piše:
dr. Alenka Kepic Mohar
Objava: 16. 11. 2026 / 13:51
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2026 / 13:54
Kje in kdaj smo izgubili čas za branje?
Slovenski čas
Vir: branjenarecept.si

Kje in kdaj smo izgubili čas za branje?

Nedavno objavljeni rezultati mednarodne raziskave PISA 2025, ki med petnajstletniki preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost, vzbujajo veliko vprašanj. Dosežki slovenskih dijakov in dijakinj so se poslabšali na vseh treh področjih: pri bralni pismenosti se je že prej podpovprečni rezultat še znižal in je najnižji v zadnjih 20 letih; pri matematični pismenosti smo prvič zdrsnili pod povprečje držav OECD, pri naravoslovni pa smo se prvič uvrstili le še v povprečje OECD.

Kaj se dogaja in kje iskati razloge za upad, ki očitno ni omejen samo na eno področje znanja? Odgovori niso preprosti. Branje namreč ni le ena od treh pismenosti, ki jih preverja mednarodna raziskava, temveč temeljna kognitivna veščina: brez zmožnosti natančnega razumevanja prebranega težko razvijemo veščine za uspešno reševanje matematičnih ali naravoslovnih nalog. Zato razmislek o bralni pismenosti ne sme ostati omejen na pouk slovenščine ali na kakovost izobraževanja. Ozreti se moramo širše in se vprašati ne le, zakaj mladi berejo manj, ampak kje in kdaj smo kot družba izgubili čas za branje.

Pri tem ne mislim na trenutek, ko smo nehali brati, saj v resnici beremo ves čas, morda več kot katerakoli generacija pred nami. Od jutra do večera so pred nami besede: novice, elektronska sporočila, objave, komentarji, podnapisi in najrazličnejša besedila na zaslonih. Mislim na nekaj drugega: na čas, ki smo ga nekoč lažje namenili prostočasnemu branju, na tiho druženje s knjigo, ki ga niso vsa...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh