Zakaj ste izmed vseh možnosti za svoj poklic izbrali ravno igralstvo?

Že sama beseda igralka skriva v sebi igro – in to igralstvo tudi je; igra in hkrati velika odgovornost. Je potovanje, kopanje po osebi, raziskovanje, odstiranje plasti duše in telesa, odkrivanje in razumevanje sebe in (so)človeka, iskanje smisla, sprejemanje drugačnosti … Igra mi daje prostor, kjer lahko izživim svoje talente, zanimanja, sanje, igrivost, bolečino in ne nazadnje skušam odgovoriti na svoja vprašanja in dvome. Na odru lahko stopam v čevlje človeka, ki mi je blizu in hkrati neskončno daleč. Tam je ves čas prisoten paradoks: lik, ki ga gradiš, si ti in obenem nisi. Vedno znova se mi zdi, da mi je podarjenih sto življenj, a ko pade zastor, imam le svoje, ki ga v resnici živim najraje.

Igra mi daje prostor, kjer lahko izživim svoje talente, zanimanja, sanje, igrivost, bolečino in ne nazadnje skušam odgovoriti na svoja vprašanja in dvome.

Koga ali kje bi nekoč rada igrala?

Trenutno vsak dan sanjam o vlogi Trnuljčice, da bi se končno lahko pošteno naspala! Sicer pa od kuhinje do kopalnice preigravam Pepelko, ki je zagotovo doživela že več kot tisoč ponovitev, obetajo se mi tudi gostovanja doma in po svetu. Pika Nogavička je na mojem repertoarju že od malih nog, Medved Pu pa tudi rad pokuka izza marsikaterega vogala.

Če bo na moja vrata potrkal kakšen Jeunet ali Tornatore, bom z veseljem odigrala vlogo vrhunske športnice ali revolucionarne gospodinje, ki govori pet tujih jezikov, s televizije pa še čakam vabilo, da bom končno vodila oddajo, ki bo gostila ljudi, ki jim Tiktok še ni zatiktakal in jih Instagram ni prevšečkal, ki še mečejo kosti, namenjene miselnemu glodanju, so v navdih in vredni občudovanja.

Trenutno vsak dan sanjam o vlogi Trnuljčice, da bi se končno lahko pošteno naspala! Sicer pa od kuhinje do kopalnice preigravam Pepelko, ki je zagotovo doživela že več kot tisoč ponovitev.

Postali ste mama. Kako doživljate materinstvo?

Moj čas kar naenkrat ni več moj. Življenje sem vedno zajemala z veliko žlico in bila zelo dejavna na različnih področjih, vseeno pa se zdaj na trenutke sprašujem, kaj sem prej počela z vsem časom. Ko dobiš otroka, te zadene kot strela z jasnega, da nisi več na prvem mestu. Nisem sicer človek, ki bi živel po principu »jaz, jaz, jaz in dolgo nihče drug«, a dejstvo je, da ob otroku že prvi dan začneš krotiti svoj ego in brusiti svoje robove.

"V resnici s polnimi pljuči zadiham šele, ko od sebe odmaknem vse zaslone. Takrat me prešine: tu se začne resnično življenje!" FOTO: Bernardka Rupnik

Ali zunanji svet narekuje vaš vsakdan mlade mamice?

Eden od velikih motilcev, ki srkajo mojo srečo, so družbena omrežja. Ne le, da še jasneje vidim, kakšno zapravljanje časa so, čeprav se tudi sama kdaj ujamem v njihovo past, iz dneva v dan bolj ugotavljam, da mi vsiljujejo neresnične podobe, kakšni bi morali biti moj otrok, družina, materinstvo, vzgoja, vsakdan. V resnici s polnimi pljuči zadiham šele, ko od sebe odmaknem vse zaslone. Takrat me prešine: tu se začne resnično življenje! In za to življenje ni receptov in navodil, jaz sem ta slikarka, ki drži čopič v roki, in jaz sem ta chefinja, ki bo jed zažgala ali pa sčarala poslastico.

Prebrali ste del intervjuja, ki ga v celoti lahko preberete v reviji Praznična, pomlad 2026. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.