Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Klekljane jaslice iz Spodnje Idrije: ko se jasličarstvo sreča z idrijsko čipko

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 01. 10. 2026 / 06:45
Oznake: Kultura, Župnija
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.10.2026 / 07:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Klekljane jaslice iz Spodnje Idrije: ko se jasličarstvo sreča z idrijsko čipko
Ustvarjalke klekljanih jaslic. FOTO: Živa Marinko

Klekljane jaslice iz Spodnje Idrije: ko se jasličarstvo sreča z idrijsko čipko

Članice spodnjeidrijske skupine Društva klekljaric idrijske čipke so v Spodnji Idriji predstavile klekljane jaslice, izdelane po slikarski predlogi Nandeta Rupnika. Dogodek je bil del 36. Dnevov evropske kulturne dediščine, z njim pa so povezale dve zvrsti slovenske nesnovne kulturne dediščine: jasličarstvo in klekljanje. Ob tem so izdale brošuro s spomini klekljaric na postavljanje jaslic v otroštvu, obiskovalcem pa podarile papirnate jaslice za domačo postavitev.

Triptih sestavljajo samostojne, samostoječe dvodimenzionalne figure Svete družine, Svetih treh kraljev in pastirja pod zvezdo repatico. Slikar Nande Rupnik je pripravil likovno predlogo, Petra Marinko Rus jo je prevedla v klekljarske vzorce (papirce), figure pa so sklekljale Anica Uršič, Mira Guzelj, Valerija Krivec, Valerija Pavšič, Petra Marinko Rus, Nadja Lapajne in Marica Kosmač. Projekt je vodila Andra Marinko, potekal pa je kot študijski krožek, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje.

FOTO: Živa Marinko

Jasličarstvo in klekljanje – živi tradiciji

Povezovalka torkovega večera (29. september) Damjana Peternelj je uvodoma spomnila, da v letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so se začeli v Šoštanju, sodeluje več kot 500 organizacij in 20.000 ljudi, do 10. oktobra pa se bo v 150 krajih po Sloveniji in zamejstvu zvrstilo okoli 350 dogodkov. Poudarila je, da sta bila umetnost in tradicija izdelovanja ter postavljanja jaslic leta 2021 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, najstarejše dokumentirane jaslice na Slovenskem pa so iz leta 1644, ko so jih postavili v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tako kot klekljanje idrijske čipke se tudi jasličarstvo prenaša iz roda v rod in se vedno znova poustvarja.

FOTO: Živa Marinko

Jaslice, ki nagovarjajo vsakogar

Podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije iz Radeč Drago Kozinc, ki je na večer prišel na povabilo domačega župnika Primoža Erjavca, je predstavil društvo s sedežem na Brezjah, ustanovljeno pred približno 25 leti. Poudaril je, da jaslice kažejo na ponižnost človeka in Boga, ki se je učlovečil, ter nagovarjajo vsakogar, ne glede na vero. Ob pogledu na klekljani triptih je priznal, da je obnemel: vsako leto si ogleda od 800 do 1200 jaslic, tudi veliko klekljanih, a tako velikih ni videl še nikoli, ne v Sloveniji ne drugod. Klekljaricam je ponudil, da jaslice prihodnje leto razstavijo na vseslovenski razstavi jaslic v Črenševcih v Prekmurju, možna pa je tudi predstavitev na posebni razstavi v Rimu, kamor vsako leto pošljejo le nekaj slovenskih jaslic.

Z leve: Drago Kozinc, Petra Marinko Rus in župnik Primož Erjavec. FOTO: Živa Marinko

Spomini na postavljanje jaslic

Valerija Pavšič je obudila spomine na božič v skromni družini. Z brati, sestrami in vaškimi otroki so že pred vsemi svetimi s koši nabirali mah za domače in cerkvene jaslice ter mu dajali imena, kot so hribčki, smrekice in kovtrčki. Ovčke so izdelovali iz fižola, bratje so iz leskovih in vrbovih palic zbili ograjo, sestre pa so iz papirnate priloge Mohorjeve družbe izrezale figure Svete družine. Smrekico so krasili z orehi, zavitimi v srebrn papir, in z vato. Po blagoslovu hiše in praznični večerji so pogosto peš odšli k polnočnici v tri kilometre oddaljeno farno cerkev.

Mira Guzelj se spominja, kako neučakano so otroci čakali božič. Mama je na leseno osnovo položila posušen mah, nanj pa Sveto družino ter glinene in kartonaste ovčke. Ker smreke niso imeli, so v ozadje postavili brinovo vejo, okrašeno s pravimi stekleničnimi balončki, ki jih je prinesel stric iz Ljubljane. Po blagoslovu hiše so na topli krušni peči molili rožni venec, otroci so se nato šli sankat, mama pa je brala Mohorjeve knjige. Kljub skromnosti je znala ustvariti domačnost in toplino.

Kako so se lotili dela?

Vodja študijskega krožka in projekta Andra Marinko je povedala, da si je že dolgo želela res lepih klekljanih jaslic. Ker je v skupini vse manj klekljaric in večje razstave niso več izvedljive, se je odločila za skupni projekt. Nande Rupnik je njeno prošnjo takoj sprejel, klekljarice pa so bile za idejo enotno navdušene. Figure je razdelila glede na značaj posameznic: Anica Uršič je sklekljala pastirja, Mira Guzelj Marijo z Jezuščkom, obe Valeriji svetega Jožefa, Nadja Lapajne in Marica Kosmač pa kralje. Največji izziv po njenih besedah ni bilo klekljanje ne risanje, temveč tehnična izvedba stojal, da bodo figure varno stale. Ta problem so rešili tik pred zdajci.

FOTO: Živa Marinko

Nande Rupnik, ki je odraščal med klekljaricami in se z jaslicami ukvarja že vrsto let, je povedal, da je predlogo že med risanjem zasnoval tako, da jo bo mogoče sklekljati. Narisal je le bistvene poteze, s Petro Marinko Rus pa sta se veliko pogovarjala o oblikah: pastir mora biti v preprostih, grobih oblačilih, kralji v bogatih, Sveta družina pa je zgodba zase. Ker je ozadje temno, morajo biti svetlejši deli iz gostejše čipke, temnejši pa iz redkejše. Nastanek jaslic je opisal kot pet rojstev: od slikarske predloge prek papircev in klekljanja do predstavitve in, kar je najpomembnejše, prikaza rojstva Odrešenika.

Petra Marinko Rus in Nande Rupnik. FOTO: Živa Marinko

Avtorica klekljarskih vzorcev Petra Marinko Rus je razložila, da idrijska čipka sicer sledi strogim pravilom simetrije in enakomernih razponov, figure pa tega ne dopuščajo. Kralje je zasnovala z bogatimi, raznolikimi tehnikami, pastirja z redkim platnom, ki spominja na obnošeno tkanino, Jožefa pa z nepravilnimi robovi, ki ponazarjajo pomečkana popotniška oblačila. Edina barva v celotnem triptihu so zlati svetniški siji, ki Sveti družini zagotavljajo osrednje mesto. Najzahtevnejše podrobnosti so bili drobni obrazi in Jezuščkove ročice, najdlje pa je iskala rešitev za zvezde, ki so na koncu ostale izrazito preproste. Poudarila je, da navodila brez dolgoletnih izkušenj klekljaric ne bi zadostovala, zasluge za celoten projekt pa je pripisala predvsem vodji Andri Marinko.

FOTO: Živa Marinko

Nadja Lapajne, ki se je skupini pridružila pred letom dni, je klekljala srednjega kralja v času, ko sta bila druga dva že dokončana. Največji izziv je bila po njenih besedah odgovornost do kolegic, saj je morala celota delovati, kot bi jo sklekljala ena sama klekljarica. Valerija Krivec je skupaj z Valerijo Pavšič klekljala svetega Jožefa, ki sta ga želeli upodobiti kot močnega, skrbnega in hkrati preprostega moža.

Za glasbeni okvir večera je poskrbel Vili Strel, učenec pozavne na Glasbeni šoli Idrija pod mentorstvom Matije Mlakarja, ki je na letošnjem državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG osvojil zlato plaketo.

FOTO: Živa Marinko

Brošura, papirnate jaslice in voščilnice

Ob projektu je izšla brošura s spomini sedmih pripovedovalk (Mira Guzelj, Valerija Krivec, Milena Šinkovec, Slavica Jurjavčič, Andra Marinko, Valerija Pavšič in Marija Magajne) v nakladi 150 izvodov. Fotografije in oblikovanje je prispevala Živa Marinko, natisnil jo je Miran Povalej. Nastale so tudi papirnate jaslice s fotografijo triptiha, ki si jih lahko vsak izreže in postavi doma, ter dve voščilnici. Papirnate jaslice so namenjene tudi stanovalcem Marofa in doma upokojencev.

FOTO: Živa Marinko

Jaslice bodo za advent na ogled v cerkvi Marije na Skalci

Jaslice bodo v adventnem času razstavljene v domači cerkvi Marije na Skalci v Spodnji Idriji, na novem, prenovljenem oltarju. Na pobudo župnika Primoža Erjavca jih bodo dopolnile manjše uokvirjene klekljane jaslice, ki jih bodo posodile druge klekljarice; javno povabilo bo objavljeno naknadno. Andra Marinko je ob koncu spomnila še na letošnjo pridobitev evropske zaščite geografske označbe za idrijsko čipko in izrazila upanje, da bodo jaslice pot nadaljevale tudi na razstavah drugod.

Nalaganje
Nazaj na vrh