Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije vnovič poudaril, da novela zakona o zaščiti živali ne uživa širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, prav tako ne zakonodajno-pravne službe DZ. V noveli vidi neposreden napad na kmetijski sektor, saj da je usmerjena le v rejne živali, ne naslavlja pa težav, ki bi jih morala.

Žveglič: Kmetje bodo raje opuščali rejo

V primeru ponovnega sprejetja se bodo obrnili na ustavno sodišče, je napovedal Medved. Prepričani so namreč, da bi lahko imela »neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto«, je poročala STA. Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Romana Žvegliča je za rejne živali v Sloveniji dobro poskrbljeno, »tako da ne prihaja do zlorab, če pa prihaja, prihaja v zelo majhnem številu. Predlagane rešitve bodo na kmetije vnašale samo veliko nezaupanje, nemir, bojazen, posledično se bodo seveda manjši kmetje raje odločali za opuščanje reje, kot pa da bi bili podvrženi takšnim nestrokovnim nadzorom,« meni Žveglič.

DZ je obe noveli sprejel 20. septembra, državni svet pa je nanju 27. septembra izglasoval veto. Za vnovično podporo novelama v DZ je potrebnih 46 poslanskih glasov.

Kateri zakon velja?

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa je opozoril, da je nadzor v obratih za mesno predelavo že vzpostavljen. Na eni strani ga izvaja uradni veterinar Urada RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na drugi pa tudi delavci, ki morajo imeti za svoje delo redna izobraževanja in opravljajo tudi izpite. »Z uvedbo videonadzora pridemo do kontradiktornosti dveh zakonov, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o zaščiti živali. Kako naj se delodajalec odloči, kateri zakon velja?« je izpostavil dilemo.

Namesto pretirane regulacije raje spodbuda

Kmetice že od nekdaj skrbimo za živali in to želimo delati tudi naprej, je dodala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule: »Naš interes je, da živalim ponudimo udobje, da skrbimo za njihovo varnost«, je povedala in poudarila, da kmetje bolj kot pretirano regulacijo potrebujejo vzpodbudo, da bodo ostali na kmetijah, da bo kmetovanje privlačno za mlade.

Preberite tudi: Državni svet sprejel odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali

»Kmetje vedno tisti, ki sprejemamo kompromise«

Dober zakon za zaščito živali zagovarjajo tudi mladi kmetje. Zakon, ki bo »nedvoumen, razumljiv in seveda izvedljiv, pripravljen skupaj z vsemi deležniki, zakon, ki bo v največji možni meri zagotavljal in obravnaval zaščito vseh živali«, je dejala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina: »Nesprejemljivo je, da naše zahteve niso slišane in da smo kmetje vedno znova primorani biti tisti, ki sprejemamo kompromise. Naša skupna odgovornost je, da vzpostavimo normalne pogoje za kmetijstvo, ne samo zaradi nas kmetov, mladih kmetov, temveč tudi zaradi vseh vas,« je še pristavila.