Glagol »knjiga, zvitek« (hebr. sēfer; gr. biblíon: 5 Mz 17,18) pomeni zapis besed v obliki pisma (2 Sam 11,14-15), popisa dežele (Joz 18,9), rodovnika (1 Mz 5,1) ali kronike (1 Kr 16,15). Obenem knjiga zapisuje pravila in način življenja določene kulture (1 Sam 10,25), vrednote, dela in veličino ljudi (2 Sam 1,18) ter ne nazadnje predstavlja dokument pravnih odlokov in posledic (5 Mz 24,3).

V svetopisemskem okviru »knjiga« zaznamuje odnos z Gospodom, kot spomin na Gospodova dela (2 Mz 17,14; Jn 20,30), in sicer kot dokument zaveze (5 Mz 28,58), ki prinaša blagoslov (5 MZ 30,9-10) ali prekletstvo (5 Mz 29,20-27). Ravno zato »knjiga« ni le zapis razodete preroške besede (Lk 4,17), temveč kot knjiga življenja zaznamuje osebo (Ps 40,8) in poslanstvo (Ps 139,16). Na ta način knjiga zaznamuje odnos z Bogom in sočlovekom, saj razodeva Božjo modrost (Iz 29,11-12) ter spričo zakrknjenosti človeka ostaja zapečatena in vodi v sodbo (Iz 30,8), medtem ko ob človeški odprtosti prinaša o...