Knjižni sejem, Sveto pismo jeruzalemska izdaja, Jože Krašovec, Irena Avsenik Nabergoj
Knjižni sejem, Sveto pismo jeruzalemska izdaja, Jože Krašovec, Irena Avsenik Nabergoj
Knjižna izdaja novega prevoda Svetega pisma (jeruzalemska izdaja) je krona zahtevnega večletnega projekta priprave novega komentiranega prevoda, ki ga je ob množici strokovnjakov vodil akademik prof. dr. Jože Krašovec. Tako lahko knjigo knjig beremo znova in znova, v vsej žlahtnosti slovenskega jezika, tudi v jeruzalemski izdaji.
Irena Avsenik Nabergoj, Jože Krašovec in David Ahačič. FOTO: Tatjana Splichal
Jože Krašovec in Irena Avsenik Nabergoj
Vodja založbe Družina David Ahačič se je o novem prevodu pogovarjal z vodjo projekta akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem in prof. dr. Ireno Avsenik Nabergoj. Slednja je kot doktorica književnosti (FF UL) in teologije (TEOF UL) v akademskem svetu prepoznavna kot ena vodilnih strokovnjakinj na področju religiologije, religijske antropologije in slovenske književnosti. Njena znanstvena pot jo je pripeljala do izjemnih dosežkov, saj je na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2022 dosegla naziv redne profesorice in znanstvene svetnice za religiologijo in religijsko antropologijo, hkrati pa je bila izvoljena tudi v redno profesorico slovenske književnosti na Univerzi v Mariboru.
Svoje raziskovalno delo na Teološki fakulteti, kjer je večinsko zaposlena kot vodja raziskovalnega programa Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga (21 raziskovalcev), osredotoča na temeljne vrednote v judovsko-krščanski tradiciji, s poudarkom na možnostih dialoga. V okviru novega prevoda Svetega pisma je z ekipo natančno preverjala literarno kakovost prevoda, pri čemer je izjemno skrb namenila tako izbiri besed kot ujemanju z literarno estetiko izvirnika. Ta večplastni pristop odseva njeno razumevanje Svetega pisma ne le kot verskega besedila, temveč tudi kot osrednjega literarnega vira, ki je oblikoval kulturo, umetnost in družbo.
Na Teološki fakulteti predava širok spekter šestih predmetov, ki odpirajo vrata v globlje razumevanje Svetega pisma kot temeljnega literarnega in kulturnega vira. Med njimi so predavanja o Svetem pismu kot literaturi, o vplivu Svetega pisma na kulturo, o vlogi ženske v Svetem pismu ter o mitih in bibličnih motivih v literaturi.
Dr. Irena Avsenik Nabergoj. FOTO: Ivo Žajdela
Raziskuje vpliv Svetega pisma
Interpretacije dr. Irene Avsenik Nabergoj razkrivajo, kako so svetopisemski simboli, prispodobe in pripovedi, kot so Jožefova zgodba ali Jobova preizkušnja in številne druge, navdihovale velike avtorje, denimo Danteja, Miltona in Dostojevskega.
Toda vpliv Svetega pisma sega še dlje. Michelangelove freske, Bachovi oratoriji, prav tako kot družbeni zakoni in moralni temelji, kot jih sestavlja Deset zapovedi, pričajo o njegovi univerzalni moči. Celo v vsakdanjem jeziku odmevajo svetopisemski izrazi, na primer besedne zveze, kot so »bloditi po puščavi« in »dobri Samarijan« so prenesle svoj pomen iz izvirnih svetopisemskih kontekstov v splošno rabo ...
Njeni študentje raziskujejo, kako so svetopisemski motivi in pripovedi vplivali na literaturo skozi zgodovino – od klasičnih del do sodobnih romanov. Razkrivajo, kako so pisatelji s svojo ustvarjalnostjo svetopisemske zgodbe preoblikovali in približali novim generacijam bralcev. Takšne raziskave osvetljujejo unikatnost Svetega pisma – ne le kot verskega temelja, temveč tudi kot neizčrpnega vira navdiha za literaturo, znanost, umetnost in humanizem.
Ta novi prevod Svetega pisma je s svojimi obsežnimi komentarji zato mnogo več kot le osvežitev besedila. Je pomemben prispevek k slovenski kulturi in znanosti, pa tudi dragocena dediščina za mednarodno skupnost.
Sveto pismo skriva pravo literarno bogastvo
Povedala je, da je pri novi izdaji Svetega pisma sodelovala pri lektorskem in korektorskem delu. Ob tem je izpostavila, da novi prevod temelji na sodobni hermenevtiki Svetega pisma, s čimer odpira vrata globljemu razumevanju svetopisemskega besedila. Gre za tako imenovani literarni prevod, ki poskuša ohraniti ne le večplastni pomen izvirnika, ampak tudi njegovo estetsko lepoto, ritem in literarno formo. Cilj takšnega pristopa je sodobnemu bralcu omogočiti, da besedilo doživi v vsej njegovi izvirni izraznosti – brez dodajanja ali odvzemanja pomena.
Poudarila je, da Sveto pismo skriva pravo literarno bogastvo, in povedala, da je v eni svojih zadnjih monografij analizirala sto trideset literarnih oblik, ki jih vsebuje Sveto pismo. Literarni prevod prepoznava Sveto pismo kot navdihnjeno Božjo besedo, zato ohranja integriteto izvirnika. Interpretacijo prepušča dodatnim komentarjem in uvodom, ki bralcem razkrivajo bogastvo simbolov, metafor in večpomenskosti. Jeruzalemska izdaja, na primer, vključuje obsežne uvode in opombe, ki pripomorejo k celovitemu razumevanju tega edinstvenega teksta.
O jeruzalemski izdaji Svetega pisma sta z Davidom Ahačičem govorila dr. Irena Avsenik Nabergoj in akademik Jože Krašovec. FOTO: Ivo Žajdela
Prevajanje Svetega pisma zahteva široko znanje
Prof. Irena Avsenik Nabergoj je izpostavila, da se je slovenski jezik v zadnjih tridesetih letih, od prejšnje izdaje Svetega pisma leta 1996, malo spremenil. Veliko večja razlika pa je med sodobnim slovenskim jezikom in jezikom Dalmatinove Biblije, ki je bil razumljiv ljudem tistega časa in pomemben za razvoj slovenskega knjižnega jezika, za današnjega bralca pa je že precej oddaljen in arhaičen. Po drug strani pa angleški prevod Svetega pisma kralja Jakoba iz leta 1611 ostaja aktualen zaradi literarne dovršenosti in razvitosti takratnega angleškega jezika. Ta prevod je postal ne le teološka referenca, ampak tudi vzor retorične lepote, ki je navdihovala velike angleške pesnike in pisatelje.
Spomnila je tudi, da prevajanje Svetega pisma zahteva izjemno široko znanje – od poznavanja metafor in simbolov do razumevanja slogovnih značilnosti, kot so paralelizmi in antiteze. Nova izdaja Svetega pisma zato ni zgolj versko besedilo, temveč ključno orodje za raziskovanje številnih področij. Pri študiju teologije služi kot primarni vir za eksegezo, hermenevtiko, dogmatiko, moralno teologijo, liturgiko in zgodovino Cerkve.
Jože Krašovec je dal Slovencem kar dva prevoda Svetega pisma
Profesorica je prepričana, da je novi prevod primeren tudi za pouk v osnovnih in srednjih šolah. Svetopisemske zgodbe, kot so stvarjenje sveta, Noetova barka in Mojzesova postava, lahko učenci spoznavajo skozi prizmo zgodovinskih kontekstov. Pri slovenščini pa lahko raziskujejo bogato simboliko in metaforiko, ki sta navdihovali literarne velikane, kot so mdr. Dante, Prešeren in Cankar. Pri etiki in filozofiji lahko odpirajo razprave o vrednotah, kot so pravičnost, milost in odpuščanje.
Dr. Irena Avsenik Nabergoj je posebej poudarila pomembnost komentarjev in dodatkov, ki pomagajo bralcu preseči jezikovne in kulturne razlike ter se približati izvirnemu sporočilu. Novi prevod Svetega pisma je zato velik prispevek za slovensko kulturno dediščino, obenem pa odpira vrata mednarodni javnosti, ki lahko spozna slovenski jezik skozi svetopisemsko tradicijo.
Na koncu je profesorica izrazila globoko spoštovanje do akademika prof. dr. Jožeta Krašovca, ki je Slovencem podaril kar dva prevoda Svetega pisma. Njegova zmožnost povezovanja strokovnjakov in usmerjanja kompleksnega prevajalskega dela je neprecenljiv prispevek k ohranjanju in razvoju naše skupne dediščine.
FOTO: Tatjana Splichal
Posebna milost, da je lahko raziskoval Sveto pismo
Akademik Jože Krašovec je dodal, da so v tej novi izdaji uskladili sistem, poenotili so besedišča, besedne zveze, citate iz Stare zaveze v Novi zavezi, komentarje v uvodih in opombah, kar je veliko delo. Tako je knjiga, ki obsega 3.000 strani, imela tudi sedem korekturnih branj.
Spomnil je, da Sveto pismo nastopa pri osebnih človekovih vprašanjih. Pričuje o osebnem odnosu Boga do ljudi. Preko njega Boga doživljamo kot osebo, smo v dialogu z Njim. Branje Svetega pisma je posebne vrste, saj z njim dobimo Božji navdih. Sveto pismo je dragoceno kot celota, ki govori o enem Bogu. V Bogu pa smo vsi združeni kot ena družina.
Povedal je tudi, da mu je bila v življenju dana posebna milost, da je lahko raziskoval Sveto pismo.
Jeruzalemska izdaja je prejšnji prevod bistveno dopolnila
V zadnjih letih je dr. Jože Krašovec s sodelavci opravili temeljito usklajevalno revizijo celotnega prevoda Svetega pisma za izdajo v eni knjigi v letu 2024. Priprava novega komentiranega prevoda Svetega pisma je bila zelo zahteven projekt, še zlasti, ker so ves čas veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov Svetega pisma.
Jeruzalemska izdaja prejšnjega prevoda (SSP) ni ukinila, ampak ga je v bistvenem dopolnila. Zdaj imamo Sveto pismo s poenoteno rabo besedišča in besednih zvez, ki se v isti obliki pojavljajo na različnih mestih. Na temelju dosedanjih izkušenj in bolj temeljitega znanja je v njem večja skladnost prevoda z izvirnikom glede na slog, literarne figure in retoriko izvirnika, hkrati pa upošteva bogato slovensko izročilo.
Vodja projekta jeruzalemske izdaje Svetega pisma akad. prof. dr. Jože Krašovec. FOTO: Ivo Žajdela
Dr. Jože Krašovec je spomnil na izvrstne prevajalce
Pomembna novost novega prevoda so uvodi, razlage, opombe in slovar. Opombe so povzeli iz zadnje revidirane izdaje francoske Jeruzalemske Biblije, a so jih še razširili. Opombe tudi opozarjajo na vzporedna mesta v celotnem Svetem pismu, bralca uvajajo v poglobljeno in celostno branje Svetega pisma in mu ostrijo čut za spoznavanje najglobljih vsebinskih odtenkov.
Dr. Jože Krašovec je spomnil na izvrstne prevajalce, ki jih imamo. Ob tem je omenil, da mu je nek ruski strokovnjak dejal, da Rusi tolikšnega števila strokovnjakov niso mogli najti. Omenil je zdaj že pokojna Janeza Zupeta in minorita p. Milana Holca (prevedel je dobršen del Stare zaveze jeruzalemske izdaje Svetega pisma, bil je tudi strokovnjak za lingvistične oblike) ter Mario Carmelo Palmisano, Terezijo Snežno Večko, Bogomira Trošta, Maksimilijana Matjaža, Mirana Špeliča in tudi sam je, bil je glavni urednik projekta, prevedel večji del zahtevnejših knjig Stare zaveze in manjši del Nove zaveze.
Pomembni dodatki, nepogrešljiv del novega prevoda
Kot odgovorni nosilec projekta novega prevoda je dr. Krašovec takoj na začetku projekta poskrbel za preliminaren prevod uvodov in opomb iz francoske La Bible de Jérusalem iz leta 2000. Za uvodni del je na temelju najvplivnejših izdaj Svetega pisma in drugih temeljnih virov pripravil seznam hebrejskega, grškega in latinskega kanona svetopisemskih knjig, opis poti do francoske in slovenske izdaje Jeruzalemskega Svetega pisma, osnovna navodila za pripravo izdaje novega prevoda Svetega pisma, pravila o oblikah pisanja lastnih imen, seznam krajšav. Vse to je bilo vključeno že v uvod izdaje prvega delnega prevoda pod naslovom Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi (Ljubljana, 2010). V vlogi koordinatorja projekta in urednika prevoda je tudi poskrbel, da ima že izdaja Nove zaveze in Psalmov na koncu pomembne dodatke, ki pokrivajo celotno Sveto pismo in so torej nepogrešljiv del izdaje celotnega prevoda Stare in Nove zaveze: časovna preglednica, preglednica hasmonejske in herodovske dinastije, koledar, preglednica mer in denarnih enot, abecedni seznam najpomembnejših opomb, slovar tematskih opomb, zemljevidi in načrti. Priprava teh dodatkov je že na začetku dela na tem projektu omogočala lažje usklajevanje terminologije, oblik imen in izbor vsebinskih poudarkov v oblikovanju uvodov in opomb.
Dr. Jože Krašovec s Svetim pismo. FOTO: Tatjana Splichal
Priprava novega komentiranega prevoda zelo zahteven projekt
Priprava novega komentiranega prevoda Svetega pisma (Jeruzalemska izdaja) je bila v vseh fazah zelo zahteven projekt, še zlasti, ker smo sodelavci ves čas veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov Svetega pisma. Skrb za poenotenje sistema postavitve prevoda, uvodov, opomb, referenc in dodatkov pa je zahtevala večje število faz korektorskega preverjanja. Po temeljitem pregledu prve izdaje prevoda Stare zaveze v štirih knjigah so se leta 2020 odločili, da najprej pripravijo celotno Staro zavezo za elektronsko izdajo. V letih 2020–2022 je potekalo prevajanje nekaterih knjig Nove zaveze in usklajevalna redakcija celotne Nove zaveze za tiskano izdajo celotnega Svetega pisma v eni knjigi.
David Ahačič kaže Krašovčevo publikacijo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma. FOTO: Tatjana Splichal
Slovenci smo doslej izdali sedem prevodov celotnega Svetega pisma
Dr. Jože Krašovec je tudi spomnil, da ga je prof. dr. Nike Kocijančič povabila k zborniku, ki ga je na Filozofski fakulteti skupaj s svojimi sodelavci pripravila v letih 2022–2023 pod naslovom Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I-II (2023). Zanj je napisal prispevek Prevajanje Svetega pisma po času reformacije. Za izdajo v okviru izida celotnega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski izdaji ga je nekoliko priredil in dopolnil. Zato ima tudi še bolj ustrezen naslov Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma. Kot samostojna publikacija je pospremila najnovejšo izdajo Svetega pisma. Slovenci smo doslej izdali, od prve, Dalmatinove Biblije, sedem prevodov celotnega Svetega pisma.
