Ko danes govorimo o skrbi za stvarstvo, se je težko izogniti občutku, da to delamo zato, ker nas v to sili situacija. Vročinski valovi, suše, poplave in požari niso več nekaj, kar bi se dogajalo daleč od nas. Nedaleč od nas divjajo tudi vse bolj uničevalne vojne. Toda za kristjane je premalo, če za stvarstvo skrbimo samo zato, ker se počutimo bivanjsko ogrožene, ali če ekologijo razumemo kot cerkveno različico »zelene agende«. Ekologija ni nova tema v krščanstvu. O odgovornem odnosu do skupnega doma pričajo številni svetniki in cerkveni pisatelji skozi zgodovino.

Res pa je, da se je v zadnjih letih odnos Cerkve do ekoloških vprašanj opazno poglobil. Najvidnejši znaki so Frančiškova okrožnica Laudato si', poseben mašni obrazec za skrb za stvarstvo in pobuda za slovesen praznik Stvarjenja v Kristusu, ki ga nekatere krajevne Cerkve že obhajajo. Morda niti ne vemo, da kristjani po vsem svetu 1. septembra obhajamo svetovni dan molitve za stvarstvo. Papež Frančišek ga je po zgledu carigrajsk...