Septembra je vsako leto podobno. Nato pride oktober ali november, ko vaja postane obveznost, prepričevanje pa del vsakodnevne rutine. Starši se v tistem trenutku pogosto vprašajo, ali je to znak, da instrument ni pravi, ali gre le za običajen upad začetnega zagona, ki spremlja učenje česarkoli novega.

Zakaj motivacija pri učenju glasbe niha

Motivacija pri učenju instrumenta nikoli ni konstantna, saj gre za dolgotrajen proces, v katerem se faze lahkega napredka menjajo s fazami, ko je treba isto stvar vaditi večkrat, preden steče. Prav ta faza je pogosto tista, v kateri se odloči, ali bo otrok vztrajal ali obupal, zato je smiselno, da starši nanjo pogledajo mirno in brez panike.

Na kaj naj starši dejansko pogledajo

Namesto da se osredotočijo samo na to, ali otrok trenutno rad vadi, svetujemo, naj starši opazujejo širšo sliko. Ali se otrok pri pouku dejansko dobro počuti in se veseli ure pri učitelju? Ali opazi lastni napredek, čeprav je majhen? Ali so pričakovanja doma usklajena z otrokovo starostjo in tempom učenja, ali pa nezavedno pričakujemo preveč, prehitro? In nazadnje, ali je vaja doma umeščena v trenutek dneva, ko je otrok še dovolj zbran, ali jo prestavlja na konec dneva, ko je izmučen.

Praktični pristopi, ki pomagajo pri vsakodnevni vaji

Z manjšimi spremembami v rutini se marsikatera kriza umiri. Krajši, a redni termini vaje delujejo bolje kot redke, a dolge seje, saj otroku ne izčrpajo koncentracije. Pomaga tudi, če si za posamezen dan zastavimo en jasen in dosegljiv cilj, na primer eno vrstico ali en tehnični element, namesto celotne skladbe. Pohvala naj bo namenjena predvsem trudu in napredku, ne samo pravilno zaigranim tonom, saj otrok tako razume, da se vidi njegovo delo, ne le končni rezultat.

Kdaj je čas za pogovor z učiteljem

Če odpor do vaje traja več tednov in se ne umiri niti ob spremenjeni rutini, je smiselno, da starši pravočasno stopijo v stik z učiteljem. Pedagog lahko presodi, ali gre za prehodno fazo, neustrezen tempo učenja ali morda za instrument, ki otroku res ne ustreza. Prav to sodelovanje med otrokom, starši in učiteljem je po naši izkušnji ključno, saj omogoča, da se odločitve sprejemajo na podlagi konkretnega opazovanja, ne le domačega vtisa po enem težkem tednu.

Zakaj je skupinsko muziciranje tako pomembno

Eden od najbolj spregledanih razlogov za upad motivacije je, da otrok ne vidi, čemu so posamezne vaje sploh namenjene. Igranje v komorni zasedbi, orkestru ali drugi skupini mu pokaže, da njegova vaja ni sama sebi namen, temveč postane del skupnega ustvarjanja glasbe. Ko otrok slišim, kako njegov glas ali inštrument dopolnjuje druge, razume smisel vztrajanja pri tehniki, ki se mu je doma zdela dolgočasna in nesmiselna.

Individualen pristop namesto vztrajanja za vsako ceno

Ni nujno, da vsak otrok pri vsakem instrumentu vztraja do konca, saj je pomembno predvsem to, da glasba ostane del njegovega odraščanja na način, ki mu je blizu. Včasih se izkaže, da drug instrument ali drugačen pristop k pouku bolj ustreza otrokovemu tempu in značaju. Zato v Glasbeni šoli veliko pozornosti namenjamo posamezniku, njegovi motivaciji in tempu učenja, saj verjamemo, da dober rezultat izhaja iz sodelovanja med otrokom, starši in pedagogom, ne iz pritiska.

V Glasbenem ateljeju Tartini poleg individualnega pouka omogočamo tudi različne oblike skupinskega muziciranja, kar učencem pomaga povezati posamezne vaje s širšim glasbenim doživetjem. Kot Glasbena šola z dolgoletno tradicijo v Sloveniji spremljamo, kako se motivacija skozi leta učenja spreminja, zato pristope prilagajamo vsakemu učencu posebej. Staršem, ki se znajdejo v jesenski krizi z vajo, tako sporočamo, da je to pogosta in pričakovana faza, ne pa nujno znak, da je treba obupati.

Naročnik članka je: GLASBENI ATELJE TARTINI, d.o.o.