Ob misli na besedo skupnost najprej pomislim na skupino ljudi, ki jim je nekaj skupno: povezujejo jih skupne lastnosti, potrebe, cilji in, na kar pogosto pozabimo, tvorijo celoto. Ta zadnji del je posebej pomemben, ko imamo v mislih skupnost ljudi na geografsko omejenem območju – naj si bo to hiša, ulica, četrt, vas, občina, narod, država. 

Predvsem zadnje naštete imamo v mislih, ko govorimo o politični skupnosti. Ta pa ustreza definiciji le, če upošteva vse člene, ki tvorijo celoto in je vsem tem členom vsaj nekaj skupno. 

Lahko se sicer opremo na definicijo, ki jo SSKJ ponuja pod točko dve: »Skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb.« Med primeri naletimo tudi na družbenopolitično skupnost. A tudi v tem primeru stranska razlaga predvideva, da ljudje usklajujejo in uresničujejo »določene skupne interese in opravljajo funkcijo oblasti«. Skupnim lastnostim ali vsaj interesom ljudi v skupnosti po nobeni definiciji ne ubežimo. 

A če so bili osnovni ...