Če so bili stari starši nekdaj naravno del razširjene družine, ki je pogosto celo bivala pod isto streho, je danes marsikaj drugače. Tudi to, da večina starih staršev (vsaj dokler so vnuki majhni) še hodi v službo. Kakšna je torej vloga »sodobnih« starih staršev in kako gradijo mostove med generacijami?

Imeti vnuke je drugače

»Zelo sva hvaležna, da imava vnuke, ker veva, da to ni samoumevno. Vesela sva vsakega posebej,« najprej poudarita Saša in Slavko Štern, stara starša sedmih vnukov, starih od sedem let navzdol. »Odnos z vnuki je precej bolj sproščen, kot je bil odnos z najinimi otroki, ko so bili te starosti,« ugotavljata. »Takrat sva bila veliko bolj obremenjena in utrujena. Usklajevala sva skrb za otroke z gradnjo hiše, gospodinjstvom, službo in vse se je dogajalo sproti. Zdaj sva starejša, upava, da tudi zrelejša, in se bolj zavedava, kaj je v življenju pomembno – naši medsebojni odnosi.« Podobno opaža Nevenka Terdič, izkušena babica trinajstih vnukov, starih od 28 do enega leta...