Z animatorji smo razvili debato o »popularnosti« LGBT ideologije med mladimi in prišli do ugotovitve, da je tega vsaj v naših krajih precej več, kot se morda zavedamo, zanima pa nas, kaj storiti, če nam prijatelj/-ica zaupa svojo nagnjenost k homoseksualnosti in kako se odzvati? Smo lahko prijatelji s takšnimi osebami ali je to, kot dostikrat slišimo, »izdajstvo lastne vere«?

Najprej najlepša hvala za vprašanje. Preden odgovorim na zastavljeno vprašanje, bi rad razločil med trojim, kar dostikrat žal dajemo v isti koš.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Nagnjenje/dejanje/ideologija

Nekaj je podpora LGBTQIA+ ideologijam. Nekaj drugega pomeni, da imaš homoseksualna nagnjenja. In spet tretjič moramo razlikovati homoseksualna dejanja. Ni namreč nujno, da npr. prijateljica, ki čuti homoseksualna nagnjenja tudi podpira ideologijo LGBTQIA+, in tudi ni nujno, da se predaja homoseksualnim dejanjem.

Cerkev namreč jasno loči med privlačnostjo do istega spola in homoseksualnim dejanjem. KKC pravi takole: »Kar nekaj moških in žensk ima v sebi globoko zakoreninjena homoseksualna nagnjenja. Ta nagnjenost, ki je objektivno neurejena, za večino izmed njih pomeni preizkušnjo. Sprejemati jih je treba s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo. V razumevanju do njih se bomo izogibali slehernemu znamenju krivičnega zapostavljanja…« (KKC 2358) Te nagnjenosti si osebe niso same izbrale, zato istospolna privlačnost še ni greh.

Homoseksualna dejanja pa Cerkev vidi kot notranje neurejena dejanja. Takšna dejanja nasprotujejo naravni postavi, ki spolno združitev pripisuje odnosu moškega in ženske, ki sta si spolno komplementarna in naravnana k darovanju in porajanju novega življenja. Istospolnih dejanj zato katoličani ne moremo v nobenem primeru odobravati. Cerkev spodbuja homoseksualne osebe, da živijo v skladu s cerkvenim naukom in se vzdržijo spolnih odnosov.

Homoseksualna dejanja pa Cerkev vidi kot notranje neurejena dejanja.

Zaupanje 

Če ti torej prijateljica pove, da ima istospolna nagnjenja, je to odraz, da ti zaupa. Bogu hvala ima nekoga, s katerim lahko o tem govori. Predlagam, da je tvoj odziv najprej poslušanje. Človek mora zbrati kar nekaj poguma, da zaupa take stvari. Nato pa je pomembno, da je zaradi njene usmerjenosti ne obsojaš in zapostavljaš. S svojim življenjem, pa tudi besedami, ji kaži lepoto krščanskega življenja, h kateremu je ravno tako kot ti, poklicana tudi ona. Gotovo pa ne moreš zgrešiti tudi s tem, da zanjo moliš.

Poklicanost k čistosti in svetosti

Poklicanost vseh je namreč poklicanost k svetosti. Tega klica nam ne more nihče vzeti. In prizadevanje za svetost zajema tudi prizadevanje za čistost. Kakor smo vsi poklicani živeti v čistosti (vsak primerno stanu v katerem je), tako so tudi osebe s homoseksualnimi nagnjenji poklicane živeti čisto. 

Identiteta

Ključna identiteta kristjana ni v tem, kateri spol ga privlači, ampak v tem, da sem ljubljen Božji otrok. Poklicani smo, da v vsakem kristjanu gledamo najprej brata in sestro. Katoličani verjamemo, da bodo tudi osebe s homoseksualnimi nagnjenji največjo srečo in mir našle v življenju, kakršnega uči Cerkev.

Če te zanima več, si lahko ogledaš video: Fr. Mike Schmitz | Love and Same Sex Attraction

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (5/2025). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.