Kdo bi si mislil, da te lahko učenje slovanskega jezika pripelje do treh počitniških tednov ob Donavi? Točno tako se je zgodilo in ne da bi se dobro zavedala, v kaj se podajam, sem bila že na avtobusu do Bratislave – glavnega mesta Slovaške.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

S kovčkom na mestni avtobus

Slednja izjava sploh ni drzna, če si zamislimo Ljubljano v petek popoldne. A to, da s kovčkom vstopiš na bratislavski mestni avtobus z neobritim gospodom, ki v roki drži steklenico piva, morda nakazuje na bolj razburljive dogodke. Verjetno sem bila na zunaj res nekoliko izgubljena, kar je seveda držalo, in morda mi res ni bilo čisto jasno, kateri avtobus je pravi … 

Izkazalo se je, da je sumljivi gospod zelo prijazen mestni posebnež, ki bi le rad pomagal. Vstopila sva na avtobus, ki je šel v napačno smer, in po posvetovanju še z dvema podobnima posebnežema se nam je nekako posrečilo potuhtati, kam sem namenjena. Kljub temu da nismo našli skupnega jezika, saj angleščina ni njihov »cup of tea« in slovaščina ne moja »šálka čaju«, smo ugotovili, da se lahko ob počasni izgovorjavi razumemo, tudi če govorimo vsak svoj jezik.

Kljub temu da nismo našli skupnega jezika, smo ugotovili, da se lahko ob počasni izgovorjavi razumemo, tudi če govorimo vsak svoj jezik.

Prestolnica prestolonaslednikov

Moji prvi vtisi o jeziku, mestu, ljudeh in pivu so se sčasoma neopisljivo izboljšali. Starejši ljudje res ne znajo kaj prida angleško, a so prijazni in gostoljubni. Pivo pa je v poletnih mesecih najbolj osvežilna, domača in poceni pijača. Poleg slednje je za domačine in turiste zelo dobrodošla tudi ena glavnih značilnosti Bratislave – lepa modra Donava. Reka stari del mesta loči od novejšega blokovskega predmestja, kjer sem prenočevala. Ta večjezični in večkulturni del Bratislave je ime dobil po peteršilju. Petržalka ali petršiljčkovo mesto poleg razgleda s stolpa UFO, ki se vzpenja nad mostom SNP, ponuja tudi zelo okusen sladoled!

Moji prvi vtisi o jeziku, mestu, ljudeh in pivu so se sčasoma neopisljivo izboljšali. FOTO: Unsplash

Staro mestno jedro je bilo nekoč obdano z obzidjem in je imelo pravi srednjeveški jarek ter štiri obrambne stolpe, od katerih danes stoji le še eden (stolp sv. Mihaela). Nedaleč stoji čudovita gotska katedrala sv. Martina, kjer je bila za ogrsko kraljico kronana tudi Marija Terezija. Ker so tu kronali nove cesarje, je na zvoniku krona v velikosti manjšega avta! Nad mestom kraljuje bratislavski grad s čudovitimi sprehajališči, francoskim vrtom in razglednimi točkami, s katerih se v daljavi vidita tako Avstrija kot Madžarska.

Bratislavska znamenitost je tudi secesijska cerkev sv. Elizabete Ogrske, ki slovi po svoji modri barvi.

Povsem lesena cerkev

Po temeljitem spoznavanju Bratislave sem odrinila še proti vzhodu, kjer je moč videti artikularne cerkve, uvrščene na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Nastale so v času protireformacije, ki je protestantom omejevala gradnjo cerkva. Na Slovaškem je bilo veliko protestantov in nazadnje so Habsburžani uslišali prošnjo za gradnjo, a pod zelo strogimi pogoji. Cerkev ni smela biti zgrajena iz ničesar drugega kot iz lesa, ni smela imeti zvonika in vhoda iz glavne ulice, nasploh so jo morali zgraditi na čim manj očitnem mestu zunaj naselja. Končana je morala biti v enem letu. Prizadevnim vernikom je naloga uspela in danes imamo ohranjenih nekaj takih cerkva.

Vas Čičmany se ponaša z umetelno okrašenimi lesenimi hišami.

Lesene cerkve so uvrščene na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. FOTO: Unsplash

Maša v latinščini ali starocerkveni slovanščini?

Slovaki zelo cenijo svoje korenine. Radi se spominjajo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta na poziv velikomoravskega kneza prišla iz Bizanca oznanjat evangelij. Bila sta zelo pomembna za Slovane, tudi za naše prednike stare Slovence, saj sta v takrat latinsko bogoslužje uvedla jezik, ki so ga naši predniki razumeli. Po propadu velikomoravske kneževine je dežela prešla pod Ogrsko kraljevino. Bratislava pa je bila v času, ko so Turki zasedli današnjo Madžarsko, glavno mesto Ogrske.

Slovaki zelo cenijo svoje korenine. Radi se spominjajo svetih bratov Cirila in Metoda, ki pomembna tudi za naše prednike stare Slovence.

Bratje Slovani

Tako kot mi, so bili tudi Slovaki dolgo brez lastne države. Bili so del Avstro-Ogrske in nato skupne države Češkoslovaške. V 19. stoletju, ko so se narodi po vsej Evropi začeli zavedati sami sebe, so tudi na Slovaškem delovali raznorazni prešerni, čopi, trdine, kopitarji in zoisi. Ob pomoči mecenov so lahko umetniki ustvarjali, jezikoslovci pisali slovnice in slovarje, popisovali so ljudske običaje, pesmi in pravljice – vse to, da bi sebi in širnemu svetu dokazali, da so del slovanskega sveta, a tudi narod, ki si zasluži imeti svojo državo. Slovaki, Čehi, Slovenci so se pod Avstro-Ogrsko počutili močnejše, če so se povezovali. Drug drugemu so pisali pisma (tako kot si danes snapamo ali dopisujemo prek družabnih omrežij) in se opogumljali. Tako ni čudno, če v Bratislavi naletimo na Prešernovo ulico ali v centru Ljubljane na ulico Komenskega ali Kollarja.

Prispevek v celoti je objavljen v reviji Najst (5/2025). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.