A s temi sicer normalnimi oziranji v preteklost je v slovenskih razmerah, ki jih je bistveno skrojil »polpretekli« del naše nacionalne zgodbe, poseben križ in težava: ena oziranja so, čeprav naravnana na iskanje čim bolj resnične podobe tega, kar je bilo desetletja zakrito in zamolčevano, menda politično nekorektna, razdvajajoča in še kako drugače ožigosana kot neprimerna, druga oziranja pa so zaželena in celo nagrajena, čeprav v »polpreteklost« projicirajo pravljičarstvo, kakršnega smo se malce starejši nekoč naposlušali čez mero znosnega.

Ta sicer že ničkolikokrat ugotovljena dvojnost v merilih presojanj »pravih« in »nepravih« spominjanj je znova udarila na površje ob besedah vizualne umetnice Nike Autor, letošnje prejemnice nagrade Prešernovega sklada za eksperimentalne esejistične dokumentarne filme ter razstave fotografij, kolažev in videov. V pogovoru za časnik Delo je med drugim zatrdila: »Jugoslavija zame predstavlja prostor in čas, ko prizadevanja za bolj pravičen in enakoprav...