Po nekaj mesecih sem se pogovarjala z gospodom, ki je prišel v dom pred slabim letom. Takrat je bil nekaj mesecev po ženini smrti, mrk in slabe volje. Tudi v domu se v začetku ni prav znašel. Sin mu je čez nekaj časa od doma prinesel harmoniko. Zdaj je videti čisto drugačen, vesel in zgovoren. Slišim ga velikokrat igrati na harmoniko, kar je v veliko veselje vsem stanovalcem doma, ki zraven radi tudi zapojejo, tudi mnoge stare pesmi, ki jih mladi sploh ne poznajo več. Pripovedoval mi je, kako se je kot samouk lotil igranja harmonike in kako mu je to v veliko veselje. Prav igranje harmonike mu je pomagalo, da je po ženini smrti postal malo bolj vesel.

Ne skoparimo z besedami pohvale in zahvale

Potem pa mi je povedal še nekaj, česar nisem pričakovala: »Ali se spomnite, kako ste mi pred nekaj meseci rekli, koliko dobrega lahko naredim prav z igranjem harmonike? Te vaše besede me spremljajo ves čas in so me opogumile.« Ne, nisem se spo...