Zgodba je zaigrana, a bi lahko bila resnična. Naš tokratni sogovornik p. Vili Lovše omenja podatek, da naj bi povprečen oče svojemu sinu na dan namenil približno sedem minut. Po drugi strani pa strokovnjak za nekemične zasvojenosti dr. Miha Kramli pravi, da otrok za zdrav razvoj potrebuje dve do tri ure starševske pozornosti na dan. Če polovico tega časa prevzame mama, bi oče še vedno moral otroku nameniti približno desetkrat več od prej omenjenega povprečja.

Se lahko tolažimo s tem, da smo očetje sinovom lahko zgled tudi, če jim posvetimo malo časa? Ali pa bi nas to pravzaprav moralo skrbeti – saj jim res dajemo zgled, a verjetno ne takšnega, kot bi si želeli? Kje naj torej najdemo »desetkrat več« časa? Morda je dobra pot v tem, da sina, sploh če je že v najstniških letih, začnemo bolj vključevati v svoje aktivnosti. Tako se bo ob nas učil, čutil se bo pomembnega, pa tudi pogovor bo ob delu lažje stekel, kot če bi ga posedli na kavč in mu rekli: »Zdaj se bova pogovarjala....