Ko imamo v Sloveniji opravka s komuniciranjem med oblastjo in državljani, se srečujemo s podobnim pojavom. Družbenopolitični delavci nas želijo prepričati, da se komunikacija med vlado in ljudstvom širi brez posrednikov, v medijskem vakuumu. 

Ta nenavadni družbeni fenomen so odkrili šele nedavno, ko so v Sloveniji prišli na oblast napačni (to je politiki, ki zavračajo dediščino ZKS) in ko naj bi »slabo komuniciranje« postalo glavni argument, s katerim se poskuša vladi naprtiti odgovornost za širjenje virusa lani jeseni in razmeroma nizek delež precepljenih letos poleti.

V starih časih, ko je bila večina ljudi nepismenih, je na trg prišel glasnik ter na glas prebral sporočilo oblasti. 

V Evropi je Slovenija po deležu funkcionalno nepismenih v samem vrhu, zato je to, kaj zvedo in kaj razumejo njeni državljani, močno odvisno od interpretacije glasnika – medijev. Dominantni mediji so do sedanje vlade sovražno nastrojeni. 

Pri večini tiskanih medijev so že njihovi lastniki-tajkuni nastrojeni proti desnosredinskim strankam kot tudi proti Cerkvi in nelevim nevladnim organizacijam. V državni tiskovni agenciji, na javni radioteleviziji in na največji komercialni televiziji držijo ključne položaje preverjeni kadri stricev iz ozadja. 

Od prvega dne nastopa te vlade dominantni mediji škandalizirajo vsako njeno dejanje ali sporočilo; če ga ni mogoče škandalizirati, pa ga posredujejo nekje ob robu kot nekaj nepomembnega. 

Še tako dobra (jasna, jedrnata, konkretna, pravilna, koherentna, popolna in vljudna) komunikacija ob takem medijskem poročanju ne deluje.

Dogajanje v državah, ki so pri cepljenju proti covidu zelo uspešne, dokazuje, da dobra komunikacija sploh ni ključna za uspeh pri obvladovanju epidemije. Najpomembnejša sta dva dejavnika: odnos do cepljenja v družbi in prisila. 

V državah, ki so uspešnejše od Slovenije, je proticepilcev manj kot 10 %, na Portugalskem le 3 %, pri nas pa jih je krepko nad 10 %. To dokazuje tudi Eurobarometrova anketa o cepljenju proti covidu kot državljanski dolžnosti. 

Slovenija je prvakinja po deležu tistih, ki menijo, da se niso dolžni cepiti. Vzhodno- in srednjeevropske države s podobnim deležem »proticepilcev« imajo še slabšo precepljenost kot Slovenija.

Vse uspešne države so uvedle pogoj PCT več tednov ali celo mesecev pred Slovenijo. V Sloveniji se je minuli teden prvič cepilo 80.000 oseb. Ne komunikacija, v Sloveniji je, kot kaže, žal učinkovita le prisila.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (39/2021).