Od vseh s Slovenci poseljenih dežel je imel kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) poleg rodne Kranjske najintenzivnejše stike s Koroško in če sodimo po njegovem opusu, je bil na deželo onstran Karavank navezan bolj kot na kateri koli drug sosednji prostor. Od skupno devetih knjižnih del, ki jih je podpisal kot avtor ali izdajatelj, se na Koroško namreč nanašajo tri, tj. prav toliko kot na Kranjsko, vendar jo je obravnaval neprimerno manj temeljito in manj obsežno. Medtem ko njegovo monumentalno Slavo vojvodine Kranjske (1689) sestavljajo štirje deli, ki štejejo skupaj kar 3532 strani s 24 prilogami, je Valvasorjevo temeljno delo o Koroški leto dni prej izdana Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške (1688) že po obsegu znatno skromnejša, saj obsega le 264 oštevilčenih listov, na katerih je za povrh precej praznega prostora.

Kako se je Valvasor lotil Koroške?

Eden od razlogov za skromno védenje o okoliščinah na...