Zapri
Iskanje

Kostanjevica pri Novi Gorici: obnovitev cerkvene ladje

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 13. 11. 2022 / 18:55
Oznake: Cerkev, Maša, Škof
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 13.11.2022 / 19:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kostanjevica pri Novi Gorici: obnovitev cerkvene ladje

Kostanjevica pri Novi Gorici: obnovitev cerkvene ladje
Obnovljeno cerkveno ladjo je blagoslovil škof Jurij Bizjak. FOTO: Ivo Žajdela
Pred šestimi leti so se frančiškani na Kostanjevici v Novi Gorici odločili za temeljito obnovo župnijske cerkve Gospodovega oznanjenja Mariji.

Slovesno somaševanje. FOTO: Ivo Žajdela

Ko so konec septembra podrli gradbene odre, so po šestih letih zaključili obnovo ladje najstarejše župnijske cerkve v Novi Gorici, ki jo radi obiskujejo prebivalci obeh Goric, pa tudi domači in tuji turisti. Pod njo je pokopan zadnji francoski kralj Karel X. in drugi člani družine Burbonov.

To obnovo lahko imenujemo »popotresna«, saj sta bila cerkev in samostan v potresu leta 1976 močno poškodovana. Poškodbe so z leti postale nevarne, kar je potrdila tudi stroka.

Po petih letih restavratorskega dela je zdaj cerkvena ladja zablestela v prvotni lepoti. Zdaj pridejo do izraza več stoletij stare mojstrovine, ki so bile v preteklih letih popravljene in restavrirane.

V luneti je naslikan prizor Marije z Jezuščkom pred kostanjevim drevesom, h katerima angeli vodijo uboge in nesrečne, vdove in sirote. FOTO: ZVKD

Odkrili so tudi marsikatero dotlej neznano skrivnost

V nedeljo, 13. novembra, je koprski škof Jurij Bizjak daroval slovesno mašo, pri kateri je blagoslovil obnovitvena dela.

Po maši sta strokovni sodelavki ZVKD OE Nova Gorica odgovorna konservatorka Minka Osojnik in odgovorna restavratorka Marta Bensa predstavili potek obnove in restavratorskih del, nad katerimi sta bdeli. Izvajalo jih je podjetje iz Vidma pod vodstvom strokovnjakinje Emanuele Querini.

Izurjene roke restavratork so izpod sive patine časa ter preteklih bolj ali manj posrečenih preslikav in obnov odkrile tudi marsikatero dotlej neznano skrivnost.

Z intenzivnimi restavratorskimi deli v cerkveni ladji so začeli leta 2017. Restavratorji so večkrat prišli do zanimivih odkritij v cerkvi, ki je bila med prvo svetovno vojno, nato pa še v obeh potresih leta 1976 močno poškodovana.

Poslikava z bogatim štukaturnim okvirjem na levi steni ladje. FOTO: Ivo Žajdela

Obsežna in zahtevna obnova cerkvene ladje

Najprej so obnovili fresko na luneti slavoločne stene in prvo tretjino stropa cerkvene ladje.

Poslikavo v luneti in ostale poslikave je v letih 1884 in 1886 poslikal slikar iz Vidma Leonardo Rigo.

V luneti je naslikal prizor Marije z Jezuščkom pred kostanjevim drevesom, h katerima angeli vodijo uboge in nesrečne, vdove in sirote. Kot vse ostalo v cerkvi je bila med prvo svetovno vojno poslikava močno poškodovana, saj so italijanske granate cerkev skoraj povsem uničile.

Po vojni, ko so cerkev obnovili, je slikar Giovanni Moro iz Vidma poslikavo v luneti popravil oziroma dopolnil, saj je bil del povsem uničen. Naslikal je novo podobo Marije od pasu navzgor. Poslikal je tudi novi strop ladje.

Povsem novi strop ladje je po obnovi cerkve po prvi svetovni vojni poslikal slikar Giovanni Moro iz Vidma. FOTO: Ivo Žajdela

Po čiščenju se je pokazala še tretja lilija 

V času del so se izpod preslikav in popravkov, ki jih je bila notranjost cerkve deležna v preteklosti, razkrili marsikateri neznani elementi. Ko so na primer z motiva lunete, ki sicer prikazuje Marijo kot tolažnico žalostnih, odstranili nekaj kasnejših preslikav, se je na njem pokazala prvotna črna vaza, ki je med preslikavami postala modra.

V njej sta bili sprva dve liliji, po čiščenju se je pokazala še tretja. Te motive stroka povezuje z Burboni, ki so pokopani točno pod luneto. Vaza naj bi bila nagrobna urna, tri lilije pa so simbol grba družine Burbonov.

Korna ograja z zdaj vrhunsko obnovljenimi izjemnimi štukaturami. FOTO: Ivo Žajdela

Rekonstrukcijo so naredili po fotografiji originalne freske

Luneta je bila v potresu leta 1976 močno poškodovana, še zlasti desni del, ki je odpadel. Kasneje so jo precej neposrečeno obnovili. S sedanjo obnovo so ga restavrirali, uravnovesili s preostalim delom slike in dodali elemente, ki so se v prejšnjih predelavah izgubili.

Rekonstrukcijo so naredili po fotografiji originalne freske, ki so jo pridobili iz državnega arhiva v Rimu. Tako so se strokovnjaki dokopali do prvotne ikonografije freske, ki je razkrila, da so pod Marijo, ki sedi pod kostanjem, upodobljeni trije hribi: Sabotin, Sveta gora s cerkvijo in Škabrijel.

Pri preiskavi se je pokazala tudi prvotna slika izpred prve svetovne vojne s popolnoma drugačnimi barvami in drugimi podrobnostmi. V času prve svetovne vojne je eden od angelov na levi strani lunete izgubil glavo, česar ob nadaljnjih posegih dolgo ni nihče opazil.

Šele ob sedanjih delih so strokovnjaki v gručici na desni Marijini strani opazili odvečno roko in par kril, vendar brez glave. Zdaj je po dolgem času je tudi angel s pomočjo starih fotografij tako zopet cel.

Na ščitku levo od kamnite napisne plošče so pod novejšo plastjo napisov našli starejšo plast, ki je razkrila avtorja štukatur: leta 1639 jih je izvedel štukater Francesco Rosina iz Lugana. FOTO: Ivo Žajdela

Konservatorsko-restavratorski poseg na štukaturah ograje kora

Leta 2018 so restavrirali preostali del stropa, štukature na njem so nastale po prvi svetovni vojni.

Leta 2019 so zaključili konservatorsko-restavratorski poseg na štukaturah ograje kora, na stenskih poslikavah ograje kora in okenskih špaletah na koru. Kostanjeviške štukature veljajo za najlepše iz obdobja njihovega nastanka v Sloveniji.

Naslednji sklop del je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja, ki jo obdaja na levi ladijski steni.

Zadnji sklop del, ki so ga začeli julija lani, je obsegal konservatorsko-restavratorski poseg na štukaturah kapitelov, pilastrov in profiliranega venca v ladji cerkve.

Po maši je strokovna sodelavka ZVKD OE Nova Gorica odgovorna konservatorka Minka Osojnik predstavila obnovitvena dela. FOTO: Ivo Žajdela

Delo je bilo dolgo in mukotrpno, predvsem za restavratorke

Med drugim so na tistem delu očistili štukature, jih utrdili in na določenih mestih nanesli novo pozlato. Iz pilastrov so odstranili rjavo preslikavo, ki so jo nanesli po potresu v 70. letih 20. stoletja.

Delo je bilo dolgo in mukotrpno, predvsem za restavratorke. Pilastre so morale očistiti rjave barve, ki jo je bilo zelo težko odstraniti.

Letos so na podlagi barvne študije, ki so jo pripravili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, obnovili še opleske v cerkveni ladji.

Ti se zdaj lepo skladajo z novo podobo vseh štukatur v ladji, tako tistih iz 17. stoletja kot tistih na stropu, ki so nastale med prvo in drugo svetovno vojno. Trenutno je v restavriranju še križev pot.

Nad obnovo je bdel p. Niko Žvokelj. FOTO: Ivo Žajdela

Odkrili so avtorja in leto izdelave štukatur

Tudi med prenovo štukatur na korni ograji leta 2019 so strokovnjaki prišli do nekaterih novih spoznanj. Na ščitkih levo in desno od kamnite napisne plošče so pod novejšo plastjo napisov našli starejšo plast, ki je razkrila tako datacijo kot tudi avtorja štukatur: leta 1639 jih je izvedel štukater Francesco Rosina iz Lugana.

Odkritje je pomembno, saj nekoliko spreminja dosedanje vedenje o zgodovini objekta. Nastanek štukatur namreč postavlja v čas pred naselitvijo Karmeličanov na to območje.

Hkrati pa pomeni, da so te štukature krasile kar prvotno cerkev, ki jo je na Kostanjevici dal postaviti grof Matija Thurnski med letoma 1623–1625. Karmeličani so jo kasneje le dozidali ter povečali, nikoli pa je niso porušili.

Kamnita napisna plošča sredi korne ograje, ki je datirana z letom 1650 in potrjuje ustanovitev karmeličanskega samostana, je bila torej kasneje vzidana na to mesto in je štukature delno tudi poškodovala.

Župnijska cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici pri Novi Gorici. FOTO: Ivo Žajdela

Angelčki na koru so spet goli

Med večkratnimi poškodbami, ki jih je utrpela cerkev, je nastalo škodo torej skušalo popraviti več rok, nekateri posegi so bili bolj, drugi manj strokovni in učinkoviti.

Zaenkrat sicer še ni znano kdaj, toda tudi angelčki na koru so bili »popravljeni«: na gola telesa so jim dodali draperije. Te so v sklopu sedanjih restavratorskih in konservatorskih del najprej dokumentirali, nato pa odstranili, saj so pokrivale fino modelacijo teles. Angelčki na Kostanjevici so torej spet goli.

Kot pove Mirjam Brecelj, skrbnica Škrabčeve knjižnice v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu, je velika želja še obnova prezbiterija, kar pa je pogojeno s finančnimi sredstvi.

Sredstva za dosedanje faze obnove je deloma prispevala novogoriška mestna občina iz razpisa za obnovo kulturne dediščine, deloma ministrstvo za kulturo in frančiškanski samostan.

Kot je dejal p. Niko Žvokelj je večletna obnova ladje stala okrog 300.000 evrov. Zdaj že zbirajo sredstva za obnovo prezbiterija, ki bo stala približno enako vsoto; z licitacijo podarjenih vin so nedavno že zbrali več kot 60.000 evrov.

Po maši je bilo na terasi pred cerkvijo druženje.

Cerkev in samostan na Kostanjevici pri Novi Gorici. FOTO: Ivo Žajdela


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close