Ni splošno znano, da so se slovenski vojaki v času Ilirskih provinc borili za svojega novega vladarja in umirali zanj v Rusiji ter drugod po Evropi. Napoleon I. je namreč novembra 1810 ustanovil Ilirski polk v sestavu vojske Francoskega cesarstva. Predpisal mu je naborno območje na Goriškem, v ilirskem delu Koroške, na Kranjskem, v Istri, na Reki in v Civilni Hrvaški.

Prvi nabor v Ilirski polk leta 1811

Prvi ilirski guverner maršal Marmont je februarja 1811 zaukazal izvedbo nabora 4.000 mož v starosti med 18 in 40 let. Natančno je predpisal porazdelitev obveznikov po polkovnem nabornem območju, ki je obsegalo severozahod ilirske državne tvorbe: postojnsko okrožje 375 mož, ljubljansko okrožje 695, novomeško okrožje 714, Goriška 355, beljaško okrožje 651, Reka 200, Trst 180, Civilna Hrvaška 580 in Istra 250 mož. Odrejeno je bilo tudi, naj nabor poteka po avstrijski vojaški zakonodaji. Glede dezerterjev je guverner že novembra prejšnjega leta zagrozil z ostrimi kaznimi. S februarsko odred...