Potem ko se je zadnji avgustovski dan – po dveh mesecih in zelo dobrem obisku – zaprla razstava Neznani Kregar v galeriji Družina, so v ponedeljek, 4. septembra nekatera dela s te razstave že na ogled na novi razstavi v Zavodu sv. Stanislava. V atriju, ki se imenuje po slikarju in duhovniku, so postavili na ogled umetnine, na katerih je Stane Kregar upodobil antične motive. Razstavo so postavili v spomin 50. obletnice slikarjeve smrti (Stane Kregar 1905–1973) in ob začetku šolskega leta 2023/24, v katerem se spominjajo 30-letnice ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije in tudi Galerije Staneta Kregarja. Slike na razstavi so iz zbirke Kregarjevih del, ki so jih Zavodu sv. Stanislava podarili slikarjevi sorodniki, pa tudi iz zbirk zasebnikov in nadškofije Ljubljana.

Tone Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava na odprtju. FOTO: Tatjana Splichal

Antični junaki, polni simbolike in vedno aktualni

»Antično motiviko je Kregar vključeval v vseh svojih ustvarjalnih obdobjih, kar se jasno odraža tudi v citiranju antičnih mitov v naslovih njegovih del, npr. Ojdip, Prometej se vrača, Odisej, Orfej in Evridika, O čem razmišljaš, Antigona? in druge,« je zapisala profesorica grščine in latinščine Neža Karlin. Da so bili antični junaki, nekakšni arhetipi človeka, polni simbolike in vedno aktualni v navdih umetnikom vseh časov, je dodala: »Na podlagi antičnih grških mitov so nastajale literarne, likovne in glasbene umetnine, preko katerih so umetniki posredno prefinjeno izražali svoj odziv na družbeno, politično in kulturno situacijo posamezne dobe. To velja tudi za Staneta Kregarja.« Karlinova, ki je na odprtju tudi predstavila Kregarjevo slikarstvo, je še dodala, da se je Kregar srečal z grškim mitom in njegovimi junaki v času šolanja na Škofijski klasični gimnaziji: »Zanj so postali doživljenjski spremljevalci in kot likovni motivi svojstven odraz njegovega doživljanja sveta.«

Naj grški liki na Kregarjevih slikah spregovorijo 

Se danes še prepoznamo v Orfeju in Evridiki, se je spraševala prof. Neža Karlin. FOTO: Tatjana Splichal

»Kaj nam danes sporoča izbrani zbor največjih grških mitskih junakov?« se je vprašala Karlinova: »Kaj nam pripoveduje Odisej, ki kljub bistroumnosti blodi po morjih in na otoku Ogigija hrepeni po svoji pravi domovini, ali Ojdip, ki sprejme objektivno krivdo za grehe, storjene iz nevednosti? Nam je lahko tudi danes Ikarov padec v opomin in Prometejeva pokončnost v navdih? Se prepoznamo v Orfeju in Eridiki, ki pričata, da je ljubezen močna kakor smrt in trda kakor podzemlje? In končno, ali je danes še vredno dati življenje za r/Resnico, kakor je to davnega leta 399 pred Kristusom storil Sokrat, edini zgodovinski lik med Kregarjevimi antičnimi junaki?« se je spraševala profesorica grščine in sklenila: »Naj vsi ti liki spregovorijo in nas spodbudijo, da za trenutek svoja življenja zrcalimo v njihovih podobah!«

Razstavo je pospremil tudi glasbeni program. FOTO: Tatjana Splichal

Razstavo je odprl direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, v glasbenem programu sta nastopili violinistki Elizabeta in Julija Tomac.