Zavetnik: čevljarjev

Atributi: brada, rjav habit, palica in cula

Pri petih letih je Petra njegova pobožna mati posebej posvetila Mariji. Ni čudno, da je zato Marijo imenoval »druga mama« in »moja Gospa« in je že kot otrok gojil do nje tako prisrčno pobožnost in zvestobo, da so ga sosedje klicali il santorello, majhen svetnik. Bil je bistrega uma, v šoli se je že kmalu začel zanimati za pesnike, še bolj pa je bil navdušen nad verskimi resnicami in pobožnostjo do Matere Božje. Že kot otrok je rad krasil njene kipe in slike ter imel najrajši Marijine cerkve. Starši so ga dali v uk za čevljarskega mojstra; svoje delo je rad in z veseljem opravljal, s pesmijo na ustih in prijaznostjo do svojih strank. Ves čas pa se je ostro pokoril in si pritrgoval tudi pri hrani, da je lahko dajal miloščino zapuščenim revežem in bolnikom. S petindvajsetimi leti je zaprosil za sprejem v kapucinski red in prejel redovno ime Krispin, po zavetniku čevljarjev. V redovni skupnosti je opravljal različne službe: bil je vrtnar, kuhar, strežnik bolnikov in zbiralec miloščine. Zamenjal je več samostanov, najdlje pa je bil v Orvietu. Povsod so ga imeli radi, saj je bil vedno pripravljen pomagati, bil je vesele narave, nevsiljiv in pozoren do vseh. Imel je poseben čut za bližnjega v stiski, zato je veliko pomagal zlasti duševno zapuščenim revežem in grešnikom, pri tem pa bil vedno rahločuten in obziren, nikoli vsiljiv. Z dovoljenjem predstojnikov je obiskoval bolnike in skrbel za najdenčke. Kar 45 let je pobiral miloščino za samostan in reveže in bil pri tem tako spreten in moder, da so ga ljudje z veseljem sprejemali in se veselili srečanja z njim. Kmalu so ga začeli obiskovati in hoditi k njemu po nasvet tudi v samostan. Sprejemal je vse enako in bil do vseh enako pozoren: niso pa bili med temi obiskovalci samo preprosti ljudje; svetoval je tudi kardinalom in celo papežu. Bil je res moder človek; kadar je bil v zadregi in ni znal odgovoriti, se je opravičil in šel molit pred tabernakelj, kjer je vedno našel pravo rešitev. Kadar je v cerkvi videl, da se kdo ne vede dovolj spodobno, je pristopil k njemu, pokazal na oltar in preprosto opozoril: »On je tukaj!« Velikokrat je, kadar je slišal preveč površno ali pohujšljivo govorjenje, začel peti Marijine pesmi ali pripovedovati kakšne spodbudne, vesele zgodbe, da je pozornost ljudi obrnil k lepšim stvarem. Starost je preživel v samostanu v Rimu, kjer je stregel in ministriral pri mašah. V prostem času so ga velikokrat videli, kako hodi od oltarja do oltarja, kjer je prej stregel, se zahvaljuje za prejete milosti in ostaja zatopljen v molitev. Ohranjeni so njegovi »Reki in molitve«, pripisujejo pa mu tudi veliko čudežev.

Ime: Brat Krispin se je rodil kot Peter Fioretti. Ime Krispin pa ima za osnovo latinsko besedo »crispus«, ki pomeni »kodrolasec«, »človek bujnih las«.

Rodil se je 13. novembra 1668 v Viterbu v Italiji,
umrl pa 19. maja 1750 v Rimu.

Družina: Bil je otrok preprostih, a zelo pobožnih staršev Ubalda in Marcije, vendar mu je oče kmalu umrl, mati pa se je kasneje poročila z njegovim bratom Frančiškom.

Zavetnik: Nima posebnega patronata, a glede na to, da se je izučil za čevljarja in nosil redovno ime po zavetniku čevljarjev, sv. Krispinu, lahko tudi njega prištevamo v ta krog.

Upodobitve: Upodobitve ga prikazujejo v značilni »drži« kapucinskega brata: bradatega, prijaznega sivolasega moža v rjavem habitu, s palico in culo. Pogosto je upodobljen z rožami ob Mariji.

Beatifikacija: Za blaženega ga je 7. septembra 1806 razglasil papež Pij VII., za svetnika pa 20. junija 1982 papež Janez Pavel II. To je bila prva razglasitev kakšnega svetnika v njegovem pontifikatu.

Goduje: 19. maja, prej 23. maja.