Krištof Bajt, Ljubljančan iz Rožne doline, je po poklicu inženir elektronike in je mednarodni prostovoljec, ki svoje znanje in izkušnje rad deli med mlade. Vlogo prostovoljca pri pripravah na Evropsko srečanje mladih je vzel zelo resno in se zanjo odločil za polni delovni čas. Kako doživlja svojo vlogo, kaj pričakuje od srečanja ter kakšen pomen ima zanj, nam je razkril v spodnjem intervjuju.

Kako potekajo priprave na sprejem več tisoč mladih s tujine?

S pripravami smo začeli že v septembru. Prve dni smo se vselili v pripravljalni center v Ljubljani, spoznali mesto in se povezali z domačini. Nato smo obiskali župnije, kjer smo se predstavili in med ljudmi delili namen srečanja. Mednarodna ekipa se je razdelila v skupine, odgovorne za več kot 50 župnij, ter druge ekipe, ki sodelujejo s slovenskimi prostovoljci in taizéjskimi brati.

Krištof Bajt med pripravami na evropsko srečanje. FOTO: Taizé Ljubljana 

Organizirali smo prevoze, hrano in se posvetili logistiki ter praktičnim pripravam. Poleg praktičnih nalog smo skrbeli za redne molitve in priprave nanje. Veliko pozornosti smo namenili tudi promociji srečanja preko družbenih omrežij. Pomembno se nam zdi, da srečanje odraža lokalno okolje, zato smo se potrudili, da so župnije velik del dogodka.

V Ljubljano so prišli prostovoljci več tisoč kilometrov od svojega doma. Oni niso vedeli, kam grejo. Ničesar niso vedeli. Edino, kar so vedeli, preden so prišli sem, so prebrali na Wikipediji.

Kakšne izzive ti kot prostovoljcu predstavlja organizacija dogodka?

Kot prostovoljec sem odgovoren za organizacijo prehrane za romarje, ki se bodo dogodka udeležili. Pripravljam topel obrok, ki ga delimo zvečer, ter piknik paket za naslednji dan. Glavni izziv je zadovoljiti udeležence iz različnih delov Evrope, kjer je lahko kupna moč različna.

FOTO: Taizé Ljubljana

Od gostiteljev ne zahtevamo, da bi morali skrbeti za hrano udeležencev, z izjemo vsakodnevnega zajtrka in kosila za novo leto. Za vse ostalo poskrbimo mi. Za nas je ključno, da hrana odraža kakovost in značaj Slovenije, da so vsi romarji zadovoljni, pri tem pa želimo ohraniti preprostost ter nizko ceno, da je dogodek dostopen vsem.

Slišali smo, da si pustil službo in se popolnoma predal prostovoljnemu delu pri Evropskem srečanju mladih. Od kod ta odločitev? Nam lahko poveš kaj več o tem?

Lahko bi rekel, da sem pustil službo, vendar sem o menjavi službe razmišljal že prej. Kljub temu je bila odločitev, da pustim službo, težka, vendar mi danes ni žal, da sem se popolnoma posvetil prostovoljnemu delu. Odločitev za polni delovni čas prostovoljca sem sprejel po temeljitem premisleku, molitvi in posvetu s prijatelji. Zdaj sem del mednarodne prostovoljske ekipe, kar mi omogoča izkušnjo sobivanja z ljudmi iz različnih kultur in cerkva. Čeprav je čas takšnega dela omejen na nekaj mesecev, me to doživljanje bogati in uči ter ostaja pomemben del mojega življenja.

Se ti pa kdaj zdi, da si preveč izčrpan in da ti prostovoljstvo vzame veliko časa? Kako ohranjaš moč in notranjo motivacijo?

Za nas prostovoljce je molitev vir moči. Naša pripravljalna ekipa ima vsakodnevno rutino, ki se začne z redno jutranjo molitvijo. Ta molitev ni le za nas, včasih povabimo tudi kakšne goste, vendar je predvsem namenjena notranjemu povezovanju. Poleg jutranje molitve imamo tudi opoldanske molitve, ki so odprte za vse, vendar so za nas enako pomembne.

FOTO: Taizé Ljubljana

Za nas je ključno, da pri organizaciji srečanj nikogar ne potiskamo preko njegovih zmožnosti. Kot prostovoljci, ki smo prvič v vlogi organizatorjev, smo začeli popolnoma brez predhodnih izkušenj.

Nihče od nas ni bil kadarkoli vpet v organizacijo srečanj, zato smo začeli z belim, praznim listom. (Krištof Bajt) 

Naš moto je: več ko delamo, več molimo. 

Na pomoč je prišlo tudi devet mladih prostovoljcev iz tujine. So se pri vključevanju v naše okolje srečali s kakšnimi izzivi? 

Sem domačin, a pri evropskem srečanju sodelujem kot mednarodni prostovoljec. Vsak dan sem v stiku s tujimi prostovoljci in lahko rečem, da sem zelo ponosen nanje. Na začetku so bili malce zadržani, a so se kaj kmalu udomačili.

Na začetku sem jim pomagal s prevodi, vendar lahko sedaj rečem, da poznajo že veliko slovenskih besed. Hitro so se naučili osnovne besede in zdaj uporabljajo slovenščino, vključno z osnovnimi frazami, kot so dober dan, lahko noč in hvala. Veseli me, ko slišim, da se tuji prostovoljci trudijo govoriti slovensko, ob tem pa se velikokrat tudi nasmejimo.

Mednarodni prostovoljci. FOTO: Taizé Ljubljana

Česa se pri Evropskem srečanju mladih najbolj veseliš?

Veselim se, da bomo lahko pokazali, kako živimo krščanstvo v Sloveniji. Želimo deliti to pomembno vrednoto s slovensko mladino in tudi s tujimi udeleženci, ki bodo prinesli svoje izkušnje iz različnih držav. Verjamem, da bomo lahko obogatili eni druge s spoznanji o tem, kako se soočamo z izzivi sodobnega sveta in kako nam vera pomaga v tem hitro spreminjajočem se svetu.

FOTO: Tatjana Splichal 

Veselim se, da bodo ljudje lahko spoznali, kako so vprašanja vere podobna povsod po svetu, ne glede na različne kulturne in družbene razmere. To bo odlična priložnost, da delimo izkušnje in se medsebojno obogatimo.

Finalni dan bo potekal 31. decembra na silvestrovo. Kako bodo mladi udeleženci praznovali prehod v novo leto?

31. decembra bo potekala večerna molitev v Stožicah, nato pa se bodo mladi udeleženci vrnili v svoje župnije, kjer bo potekala še molitev za mir. Po tej molitvi bo sledil festival narodov, kjer predstavniki iz različnih držav predstavijo svojo državo. To navadno naredijo skozi pesmi, plese, skeče ali igre. Praznovanje poteka v preprostosti, podobno kot celotno srečanje. Silvestrska noč preide v novo leto s programom, ki ga romarji sami organizirajo. Začne se z mašo ali bogoslužjem na novo leto, nato pa sledi kosilo pri gostiteljih, ki pripravijo obrok za svoje romarje. Po kosilu se romarji odpravijo proti domu.