Spoštovani gospod Ervin. Vaše vprašanje odpira razmišljanje o nečem zanimivem, a v resnici neizvedljivem. Kaj mislim s tem? Vaše vprašanje namreč samo po sebi zahteva, kako v besede ujeti resničnost, ki presega besede, vsaj tiste besede, ki jih mi, ljudje, uporabljamo v svoji vsakdanji govorici.

Pred to neulovljivo nalogo so bili preroki vseh časov, ki jih je Bog pošiljal k svojemu ljudstvu, naj mu v človeških besedah spregovorijo o Božjih resničnostih. Naj mu s človeškimi besedami razodenejo Božjo voljo. Toda v vsakdanjih odločitvah življenja, o prav in narobe, o resnici in laži, o življenju in smrti, o ljubezni in sovraštvu, o zameri in odpuščanju je to morda do neke mere še mogoče spregovoriti zgolj s človeškimi besedami, pa to vsi razumejo.

Toda kako spregovoriti o odnosu Boga do svojega ljudstva in tega ljudstva do njegovega Boga? Kako opisati brezpogojno Božjo zavezanost svojemu ljudstvu in jo predstaviti ljudem, pri katerih je zavezanost vedno pogojena, vedno začasna? Krhka in h...