Medtem ko je kitajska vlada ob trideseti obletnici uvedbe politike enega otroka izrekla uradno pohvalo omenjeni uredbi, pa demografski strokovnjaki ugotavljajo, da kitajski sistem za urejanje številčnosti družin vodi v ‘popolno socialno katastrofo’.

Ob obletnici je kitajska vlada napovedala, da ima namen s tovrstno politiko nadaljevati, saj so z njeno pomočjo v zadnjih tridesetih letih na Kitajskem ‘preprečili’ kar štiristo milijonov rojstev. Vladni predstavnik je izrazil globoko hvaležnost vsem, ki to politiko podpirajo, saj se zaveda, da do zgodovinskih sprememb prihaja počasi, zato si tudi v prihodnjih desetletjih želi podobne podpore.

Pri Ameriškem demografskem inštitutu pa ugotavljajo, da je politika enega otroka iz Kitajske naredila ‘neprijetno reklamo za prisilne splave in sterilizacijo’. Kljub vladnim trditvam, da je omenjena politika pomagala kitajskemu gospodarstvu in prispevala k izboljšanju socialnih razmer, ameriški strokovnjaki menijo, da je bil temeljni namen te politike ‘ohraniti mišično otrplost enostrankarskega diktatorskega režima, ki vlada na Kitajskem’.

Kitajska je po njihovem mnenju policijska država, kot taka pa mora, če želi ohraniti svojo moč, ponuditi tudi delo državni policiji. Ker se je nadzor nad gospodarstvom in financami v zadnjih tridesetih letih precej zrahljal, je bilo pač potrebno več nadzora usmeriti v druge vidike življenja. In brutalni sistem politike enega otroka je le ena izmed posledic neustavljive želje kitajske vlade, da popolnoma nadzoruje življenja svojih državljanov.

Kitajska vlada meni, in ob tem je celo deležna podpore tujih gorečnežev, ki so željni tovrstnega demografskega nadzora, da bi njihov program morali predstaviti kot vzor politike za nadziranje števila rojstev po vsem svetu. V resnici, trdijo ameriški strokovnjaki, bi bilo to politiko potrebno obsoditi kot razširjeno in sistematično kršenje človekovih oz. prav posebej ženskih pravic.