Na koledarju včasih pride do zanimivih sovpadanj. Letos se bo postni čas začel skoraj vzporedno, le nekaj ur pozneje kot ramadan. Ta je v nekaterih zahodnih državah, kjer je muslimansko prebivalstvo številno, deležen velike medijske pozornosti. Katoličani ponekod tarnajo nad tem, da krščanski post pristane v senci muslimanskega, mediji pa za post, da bi ga nevedni javnosti lažje pojasnili, posežejo kar z oznako »krščanski ramadan«.

V tem stolpiču ni dovolj prostora za izčrpno poglobitev v asketski obdobji kristjanov in muslimanov, zato jih poglejmo le v glavnih obrisih. Imata več podobnosti, zlasti glede poudarka na molitvi, solidarnosti z revnimi, osebnega razmisleka in obračanja pozornosti k Bogu. Prva očitna razlika je v njuni dolžini: ramadan traja lunin mesec, 29 ali 30 dni, postni čas pa se razteza čez 40 dni, ko podoživ-
ljamo 40 Jezusovih dni in 40 izraelskih let v puščavi.

Koran jasno in zahtevno predpisuje obliko odpovedi – hrani, pijači (tudi vodi), kajenju in spolnim odnoso...