Raziskovalka na univerzi Georgetown v ameriški prestolnici Washington je ugotovila, da imajo revne Indijke več možnosti za izboljšanje svojega družbenega položaja, če se spreobrnejo v krščansko vero.

»Spreobrnjenje ženskam dejansko pomaga prekiniti začarani krog. Ženska se bolje počuti, postane del dejavnega verskega občestva, več dela in zato tudi več zasluži: dodatni denar, ki ga dobi in varčuje, jo spodbuja, da zasluži še več, da še več privarčuje, načrtuje in vlaga v svojo prihodnost«, pojasnjuje Rebecca Samuel Shah, raziskovalka v središču Berkeley za vero, mir in svetovne zadeve na univerzi Georgetown.

Shahova je svoje izsledke pilotske raziskave, v kateri je preučevala »vzorce in usmeritve, kjer je spreobrnjenje imelo določen vpliv« na indijske žene v Bangaloreju, predstavila na konferenci z naslovom »Krščanstvo in svoboda« v Rimu sredi letošnjega decembra.

Shahova in njena delovna ekipa so preučevali 300 žensk, ki so živele v najubožnejšem predelu Bangaloreja, barakarskem naselju Dalit, v obdobju treh let. Ko so pričeli z raziskavo, še niso vedeli, da se je 23 % žensk, ki jih preučujejo, spreobrnilo v krščansko vero. Prebivalci omenjenega barakarskega naselja v indijski družbi veljajo za ljudi s skrajnega obrobja.

»Človek se dejansko rodi kot Dalit in tega statusa se ne more otresti. Rodiš se kot Dalit, živiš kot Dalit in tudi umreš kot Dalit«, pojasnjuje Shahova. »Daliti opravljajo najbolj umazana dela – čistijo, pometajo ulice, opravka imajo z različnimi odpadki, zato veljajo tudi za onesnaževalce ... in so dejansko nedotakljivi.«

Še več, Dalitom ni dovoljeno stopiti v bližino hindujskega templja ali pa se dotakniti verskega predmeta, ki ga uporabljajo za češčenje. Ker nočejo živeti na obrobju družbe, »se jih veliko spreobrne v krščansko vero«, ugotavlja ameriška ekonomistka. Njena raziskava je prinesla nekaj presenetljivih izsledkov o vplivu spreobrnjenja v krščanstvo na življenje žensk med Daliti »v izredno nasilnem urbanem barakarskem naselju«.





Večina hindujskih, islamskih in krščanskih žensk med Daliti je nepismenih. Mnoge izmed njih so del programa mikrofinanciranja, ki jim omogoča najem kreditov, s katerimi plačajo izobrazbo svojih otrok ali pa odprejo manjše podjetje. Prvi »nepričakovani vzorec«, s katerim se je srečala Shahova, se je pojavil na področju bivališč. »Spreobrnjene žene so svoja posojila porabile za nakup hiš in mrtvi kapital spremenile v vir za pridobivanje dodatnih sredstev.«

Nakup bivališča je izredno pomembno vprašanje, kajti »ti ljudje živijo v barakarskih naseljih. To so prehodne skupnosti, večinoma gre za priseljene delavce, ki imajo sicer pravico do svoje lastnine, vendar zanjo nimajo pravne podlage«, pojasnjuje Shahova. Učinek lastništva hiše je temeljnega pomena, »kajti tem revnim ženam omogoča najemanje bančnih kreditov, do katerih prej niso imele dostopa. Če si lastnik hiše, lahko dobiš posojilo s 3 % obresti, mešetarji pa ga ponujajo z 18 % obrestmi. Zato je nakup hiše pomembna naložba za prihodnost, ker omogoča najem dostopnega posojila«.

Druga »dramatična« ugotovitev v raziskavi Shahove se dotika področja nasilja med štirimi stenami. Narodni popis zdravstvenega stanja v indijskih družinah v letih 2005-2006 je pokazal, kako 86 % žensk po vsej državi nikoli ni nikomur zaupalo, da so v domačem okolju žrtve zlorabe. Shahova je ugotovila, da je vernost žensk pomemben pokazatelj, ali bo žrtev poiskala pomoč ali ne. »Le 24 % hindujskih žena poišče pomoč, med muslimankami je takšnih 22 %, med kristjankami pa 32 %.«

Večina krščanskih žena, okoli 57 %, morebitno nasilje v družini zaupa svojemu duhovniku. Te žene so med seboj povezane, dejavne so v svoji skupnosti, in če se na tedenskih molitvenih srečanjih pojavijo s sledmi zlorabe na obrazu, če jim morda manjka kakšen zob, to ne ostane neopaženo. Poleg tega duhovniki družine obiskujejo tudi na domovih in slej ko prej ugotovijo, ali možje pretepajo svoje žene.

Kot pojasnjuje Shahova, takšnih ugotovitev niso pričakovali. Kasneje so tudi dognali, da spreobrnjenje pri ženskah oblikuje novo samopodobo in jih spodbudi k dejanjem. Ponuja jim povsem drugačen pogled na svet in same sebe: nenadoma se vidijo kot Božje stvaritve, ustvarjene po Božji podobi, in si želijo ustvariti boljše življenje. »Revščina tem ženam izpije vso voljo do življenja, nesmiselno se jim zdi prizadevati si za kar koli. Krščanski pogled na svet pa jim zagotavlja, da se jim ni potrebno bati prihodnosti, da lahko tudi same marsikaj dosežejo. Ker je Bog z njimi, lahko vlagajo v prihodnost. Tega pa ne morejo preprosto spregledati.«

Shahova je na koncu še pojasnila, da je pilotsko raziskavo sicer zaključila, vendar želi z dodatnim preučevanjem svoja dognanja še potrditi.


Vir: CNA
Foto: CNA