Jakoba Ukmarja, ki je namesto osovraženega škofa takoj po koncu druge svetovne vojne birmal v hrvaški Istri, so komunistični aktivisti skušali umoriti. Oblitega s krvjo so pustili na tleh, misleč, da je mrtev. Te sreče pa ni imel duhovnik Miro Bulešić, katerega smrt je močno odmevala tudi v mednarodni javnosti.

Ukmar je leta 1946 mednarodni komisiji za razmejitev poslal spomenico Desiderata, ki jo je že v letih 1938 in 1945 naslovil na vse kardinale in nekatere škofe. Med drugim je poudaril, da škofje škofij, ki ležijo na spornem ozemlju, nimajo pravice v imenu duhovščine dajati izjav, posebej tudi zato, ker so politično vezani na fašistični režim. Sicer pa se je zavzel za spoštovanje manjšin in njihovih jezikov ter proporcionalno zastopanost narodov v vodstvih škofij. Več podatkov o tem, zakaj sta tako Santin kot Sveti sedež ostajala gluha za te zahteve, bo znanih, ko bodo odprti Vatikanski arhivi.

V začetku maja 1945 je na njegovo pobudo izšla prva številka verskega tednika Tednik (u...