V dvorani konkatedrale Kristusa Odrešenika v Novi Gorici se je z gostom pogovarjala Nataša Konc Lorenzutti. Pronicljivi mislec, slikar, grafik, likovni teoretik je v uvodnem Premišljevanju o kulturi in umetnosti v tem svetoletnem času spregovoril o tem, kako se nam v letu samorefleksije kažeta kultura in umetnost v našem prostoru, predvsem pa v našem življenju.

Akademik Jožef Muhovič je bil v letih 2020–2024 predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. FOTO: Bor Slana/STA

Kaj ljudje danes (v umetnosti in zunaj nje) cenimo?

Ob primeru decembra lani na dražbi umetnin v New Yorku za okoli 6 milijonov evrov prodano umetniško delo italijanskega umetnika Maurizia Cattelana z naslovom Comedian – banano, z lepilnim trakom prilepljeno na zid – je spregovoril o današnjih vrednotah v umetnosti in zunaj nje. »To niso več konservativne vrednote kot oblikovna kvaliteta, inventivnost, realna in materialna visoka vrednost, temveč ekstravaganca, ekskluzivnost, posebnost artikla, njegova provokativnost, lastninski certifikat in, predvsem, visoka cena. Če prodaš banano za en evro z lepilnim trakom za šest milijonov, je to, izgleda danes, velik umetniški uspeh.«

Umetnost nam govori o času, v katerem živimo

Tudi v umetnosti se odraža bolezen današnjega časa, progresivizem. Npr. kot težnja, da bi preproste domislice, gege, domislice, provokacije, ekscese in ekstravagance predstavili kot vrhunske umetniške dosežke. Zato je pomembno, da do umetnosti nimamo nonšalantnega, nezahtevnega, nekritičnega odnosa. Ni namreč vseeno, na kaj se posameznik ali družba v življenju sklicuje in pri čem se navdihuje.

Akademik Muhovič je v uvodnem predavanju spregovoril o pomenu kulture in umetnosti v našem življenju. FOTO: T. P. J.

Kot vrhunsko umetnost ne gre sprejemati vsega, kar kot tako razglasijo mediji in družbene elite, je dejal Muhovič, saj je v umetnosti pomembno razlikovati: »Obstaja razlika med tipičnim, tistim, na kar smo se že navadili, in atipičnim, tistim, kar odstopa od tega, na kar smo navajeni, in arhetipičnim, tistim, kar najde kontakt z nami na neki zelo globinski ravni. Umetnine bi ta globinski moment morali imeti.« Težava je tudi v tem, da danes umetnine pričakujemo vsepovsod, a jih je v resnici »komaj kaj«. Kljub aktualnim polemikam Muhovič meni, da glavna težava »kulture in kulturne politike v Sloveniji ni denar,« čeprav ni nepomemben, »ampak lucidnost razločevanja«.

Stava na trajnost

V pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti je Muhovič dejal, da nobena umetnina ni že nastala kot umetnina, ampak je bila vsaka najprej delo te ali one umetnosti, tega ali onega umetnika.

Pisateljica in pesnica Nataša Konc Lorenzutti. FOTO: Tatjana Splichal

»Če se je to delo te umetnosti v interpersonalnih in celo transgeneracijskih vrednotenjih, milijonkrat izkazalo kot dobro, je to delo prišlo v tisto, kar imenujemo kánon.« Tudi tu se kaže, da je »umetnost stava na trajnost«, ne na minljivost, kar je Muhovič ponazoril s primerom Beethovnove glasbe, »ki jo poslušamo, kot bi jo napisal včeraj in prav za nas. Nič zastarelega ni na tem.« Pomembno je razlikovanje umetnosti od neumetnosti. »Diamantna konica kulture je prav sposobnost trajanja in sposobnost nenehne, permanentne aktualizacije, dejstvo, da govori ljudem našega časa.«

Ogledalo, ki nam lahko pomaga do odgovorov

Umetnost nam kot ogledalo lahko pomaga do pravih odgovorov na naša vprašanja, saj ne govori samo o sebi, ampak govori tudi o nas. »Mogoče je sveto leto prava priložnost, da opravimo refleksijo. Kajti sveto leto brez dolge in korenite spovedi ne obljublja korenitih sprememb,« je dejal Muhovič.

Sogovornikoma se je zahvalil škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture 2025 Bogdan Vidmar. FOTO: T. P. J.

Ob koncu dogodka se je Bogdan Vidmar, škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture 2025, v imenu vseh zahvalil »akademiku Jožefu Muhoviču za izvrstno predavanje, ki je lahko izhodišče za mnoga razmišljanja, in Nataši Konc Lorenzutti za vodenje živahnega pogovora in diskusije« ter večer zaključil z molitvijo za umetnike, h kateri je povabil vse zbrane. V imenu Mestne občine Nova Gorica se je akademiku Muhoviču in Nataši Konc Lorenzutti zahvalil podžupan Anton Harej.