Pri maši so blagoslovili vitrino s plišastim kužkom Zlatkom, kar je razburilo številne vernike. Na družbenih omrežjih so se spraševali, ali se bodo zdaj namesto Mariji Pomagaj priporočali plišasti igrački, pojavili so se očitki o zlorabi verskega dogodka v namene politične promocije in predvolilne kampanje, odprla pa so se tudi vprašanja o prepletenosti med politiko in Cerkvijo, še zlasti v času, ko vlada uzakonja evtanazijo, ki je v neposrednem nasprotju s katoliškim naukom.

Zgodba plišastega kužka Zlatka

Kako je sploh prišlo do vsega tega? Na uradni spletni strani narodnega svetišča Brezje lahko preberemo, da je povod za vse to prišel s strani Golobove partnerke, sedanje žene. "K sveti maši ob začetku pontifikata papeža Leona XIV., ki je potekala na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je želela odnesti predmete otrok. Odločitev je prepustila otrokom. Otroci so po tehtnem premisleku nesebično izbrali Enjo. V tistem času se je Enja borila z boleznijo, ki je kazala zobe in ni popuščala. Njena družina je dobesedno upala na čudež. Ponudba gospe Gaber Golob se je v tistem trenutku za pogumno deklico pokazala kot brleča lučka na koncu temnega tunela. Enja je polna upanja prinesla medvedka, ki so ji ga sošolke podarile tisti dan, ko jim je zaupala v kakšen krut boj vstopa. Ker je bil medvedek malce večji, je za vsak slučaj dodala tudi malega kužka. Enja je želela, da poneseta sporočilo vseh otrok z rakom tja, kjer se sliši glas molitve, kjer ljudje prihajajo po tolažbo, in kjer se oblikujejo velike besede o veri, sočutju in človečnosti, v Vatikan. Iz Vatikana sta se oba blagoslovljena vrnila nazaj k Enji," je v pridigi povedal rektor svetišča p. Robert Bahčič. 

Vitrina s plišastim Zlatkom je v kapeli Marije Pomagaj. FOTO: Janez Kotar/spletna stran marija.si

Enja je želela eno od igračk podariti kakšnemu drugemu otroku, ki potrebuje tolažbo. Prišli so na idejo, da bi kužka dali na Brezje. "Nikjer drugje ne more doseči toliko ranjenih in prizadetih družin. Skupaj s pomočjo Marije Pomagaj lahko opogumita toliko otrok, kolikor jih bo z upanjem v srcu stopilo v njuno zavetje," je dejal p. Bahčič pri maši za otroke z rakom. Zaželel je, da naj se vsi otroci z rakom in njihove družine ob pogledu na Zlatka, čigar vitrina je prav v kapeli Marije Pomagaj, v molitvi in zaupanju izročajo v Marijine roke, "da Ona lahko takoj vse te molitve, prošnje in zahvale prenese svojemu Sinu Jezusu Kristusu."

FOTO: Janez Kotar/spletna stran marija.si

Dr. Gabriel Kavčič: V svetišču mora biti dobrodošel vsak 

Za komentar za spletno Družino smo prosili moralnega teologa in tiskovnega predstavnika SŠK dr. Gabriela Kavčiča. Zapisal je: 

"Dogodek na Brezjah je bil po moji oceni mišljen dobrohotno in je bil v osnovi povsem karitativne narave. Veselje mladih in v bolezni preizkušanih junakov je marsikomu orosilo oči. Zaradi prisotnosti politično izpostavljenih osebnosti pa je v javnosti ta dogodek sprožil tudi zelo mešane občutke. Vsi se strinjamo, da je dobrodelnost ključen gradnik naše družbe in da je o takšnih dogodkih treba tudi obveščati javnost, saj s tem rastemo kot družba, širi se dobra novica in s tem morda še kdo pride na misel, da bi kaj dobrega storil.

Na Brezjah je javnost zmotilo dejstvo, da so se tam pojavile osebnosti s političnim predznakom, pri čemer je seveda povsem jasno, da vsakdo lahko vstopi v cerkev: Gospod Jezus ni nikogar preganjal, hkrati pa govorimo o našem narodnem svetišču, kjer mora biti po definiciji dobrodošel vsak Slovenec ali Slovenka.

Vsak naj torej sam pretehta med tem, ali je nekdo morda poskusil izkoristiti dobrodelni dogodek, patre frančiškane in narodno središče za samopromocijo? Odrasel in razgledan državljan bi ob teh prizorih pač občudoval dobrodelni dogodek in odmahnil z roko ob morebitnih samopromocijskih težnjah politikov. Javnemu mnenju podvržen človek pa se bo najprej spustil v družbeni boj in celo patrom frančiškanom očital to, s kom se rokujejo in s kom ne. Zaupam v povprečnega Slovenca in Slovenko, da znata ločevati pšenico od plevela in upam, da ne bomo prišli tako daleč, da bom moral kot duhovnik paziti na to, s kom v javnosti smem govoriti in s kom ne. To bi nas vračalo v neke druge čase, ki jih že desetletja kot samostojna država poskušamo pustiti za seboj," je bil jasen dr. Kavčič.

September, mesec ozaveščanja o otroškem raku

Rak ostaja najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. V Sloveniji vsako leto z njim zboli približno 80 otrok, lani 77. September je razglašen za mesec otroškega raka z namenom, da se okrepi ozaveščenost o tej bolezni.

O preizkušnjah, s katerimi se srečujejo otroci z rakom, smo pisali tudi v 37. številki Naše družine.