Romarji se bodo zbrali v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene, začetek molitvene ure je predviden ob 13.45. Romarski shod se bo zaključil z bogoslužjem ob 15. uri: sveto mašo ob obletnici smrti mistikinje z Gore bo daroval upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar.

V mesecu februarju pa je osebni jubilej obhajal tudi župnik v Sodražici Franc Bizjak: 7. februarja je dopolnil 70 let. Duhovnost Božje služabnice Magdalene Gornik močno zaznamuje njegovo delo v župniji.

Franc Bizjak je 7. februarja 2025 dopolnil 70 let. FOTO: Ivo Žajdela

»Tudi Franci bo šel v lemenat …«

V nedeljo, 9. februarja, so v župnijski cerkvi v Sodražici obhajali zahvalno sveto mašo ob 70. rojstnem dnevu dolgoletnega domačega župnika Franca Bizjaka. Ob slavljencu sta somaševala tudi Franci Petrič in Anton Dobrovoljc, slovesno bogoslužje pa so s sodelovanjem polepšali številni župnijski sodelavci.

Mlademu Francu je spodbudo za duhovniški poklic dal tedanji nedeljski kaplan v domači župniji Janez Pogačnik, poznejši župnik v Trnovem v Ljubljani.

Franc Bizjak se je rodil se je 7. februarja 1955 v Ljubljani. Družina je živela v župniji Mavčiče, Franc pa je bil najmlajši izmed devetih otrok. Poleg treh bratov, od katerih je eden že pokojni, ima še pet sester. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo grafično šolo v Ljubljani in šolanje nadaljeval na višji grafični šoli v Zagrebu. Spodbudo za duhovniški poklic mu je dal tedanji nedeljski kaplan v domači župniji Janez Pogačnik, poznejši župnik v Trnovem v Ljubljani, ki je družino obiskal na praznik Brezmadežne. Pripovedoval jim je zgodbo o svojem spreobrnjenju: po babičini zaslugi je prejel zakrament svetega krsta, vendar pozneje ni bil versko vzgajan, a ga je Bog kljub temu poklical v duhovništvo. Pogačnik je ob slovesu v šali pripomnil: »No, ko Franci konča to šolo, bo šel tudi v lemenat.«

Zahvalna sveta maša ob 70. rojstnem dnevu sodraškega župnika Franca Bizjaka: ob slavljencu sta somaševala tudi Franci Petrič in Anton Dobrovoljc. FOTO: FB/Župnija Sodražica

Začetna šala je v mladem študentu odmevala in naposled je tudi v njem dozorel klic v duhovništvo: leta 1974 je vstopil v bogoslovje. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1981 v ljubljanski stolnici. Najprej je tri leta opravljal kaplansko službo v Kamniku, naslednja tri leta v Dolenjskih Toplicah in zatem dve leti v župniji Sv. Križa na ljubljanskih Žalah. Kot pojasni, je bilo takrat še veliko mladih duhovnikov, zato so kaplanske službe včasih trajale nekoliko dlje. Župnijo Sodražica je prevzel na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1989.

Preberite tudi: Začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Magdalene Gornik

Srečanje z Magdaleno Gornik

Ko je nastopil službo župnika v Sodražici, se o Magdaleni Gornik še ni veliko govorilo. Slišal je, da je na Gori živela mistikinja, nekateri starejši župljani so kdaj še pripovedovali, kaj se je tam dogajalo. Gora je bila takrat še samostojna župnija, najprej v soupravi z župnijo Loški potok, v letih med 2002 in 2012 pa z župnijo Sodražica. Zatem je bil župnik na Gori nekaj let Anton Dobrovoljc, ki je soupravljal še župnijo Rob, po njegovi upokojitvi leta 2019 pa je bila Gora pridružena župniji Sodražica.

Po letu 2002 je zanimanje za Magdaleno Gornik počasi začelo naraščati. Tedanji župnijski upravitelj Franc Vidmar je dal postaviti križ na kraju prvega videnja, Martina Kraljič pa je napisala najprej diplomsko nalogo in pozneje knjigo o mistikinji z Gore. Dekanijski duhovniki so leta 2003 na nadškofijo v Ljubljani dali pobudo za začetek beatifikacijskega postopka, ki ga je Sveti sedež po opravljenih potrebnih preiskavah uradno potrdil novembra 2021.

Romarji so začeli prihajati že v začetku novega tisočletja, pove župnik Bizjak. Župnijskih romanj na Goro sprva ni bilo veliko, morda dve ali tri na leto. V župniji so se začeli spominjati obletnic Magdalenine smrti in rojstva, ob teh priložnostih so priredili večje romarske shode na Gori. Ves čas so vztrajno prihajali posamezni romarji in se priporočali Gorniški Lenčki. Po uradnem začetku postopka so se romanja opazno pomnožila: Goro odtlej letno obišče od 30 do 40 župnij.

Preberite tudi: Poromajmo h Gorniški Lenčki!

»Lenčkin« župnik

Tudi župnik Franc Bizjak je v času svojega službovanja v Sodražici začutil bližino in veličino duhovnosti Magdalene Gornik, zaveda se, da je to del njihove župnije. Vsak 23. dan v mesecu imajo romarski shod na Gori, v zimskih mesecih pa v župnijski cerkvi v Sodražici. Cerkev je vedno polna, ne glede na to, kateri dan v tednu je. Še bolj množičen je obisk osrednjih romarskih shodov ob obletnici rojstva in smrti, ki se jih vedno udeleži tudi kakšen izmed škofov. Nekateri župljani redno prihajajo k mesečnim srečanjem na Goro in se radi priporočajo »domači« svetniški kandidatki.

Oktobra lani so prvič priredili tudi romanje po poteh Magdalene Gornik. Župnik Franc Bizjak je takrat romarjem, ki so pot začeli v Sodražici, v domači župnijski cerkvi podelil romarski blagoslov, pred romarskim bogoslužjem na Gori pa je vodil molitev križevega pota.

V spominskem parku ob župnijski cerkvi v Sodražici je po mnenju domačega župnika prostor tudi za doprsni kip Božje služabnice Magdalene Gornik.

Spomin na ugledne krajane

Ob župnijski cerkvi v Sodražici imajo tudi spominski park, posvečen znamenitim Slovencem, ki izhajajo iz Sodražice ali pa so v teh krajih delovali. Na predlog župljanov je bil leta 1997 prvi postavljen doprsni kip kiparja Franceta Goršeta (1897–1986) ob stoti obletnici umetnikovega rojstva. Blagoslovil ga je tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode. Akademski slikar in kipar Mirsad Begić je pozneje izdelal še doprsni kip škofa Stanislava Leniča, ki je bil po izpustitvi iz zapora leta 1956 župnik v Sodražici, in kip domačina dr. Ivana Prijatelja, literarnega in kulturnega zgodovinarja, prevajalca, teoretika in esejista. Po mnenju župnika Franca Bizjaka je v spominskem parku prostor tudi za doprsni kip Božje služabnice Magdalene Gornik.