V svojem prvem nagovoru diplomatski skupnosti se je papež Leon XIV. najprej poklonil ciprskemu veleposlaniku Georgeu Poulidesu, doajenu diplomatskega zbora, ki se poslavlja s položaja, ter pohvalil njegovo dolgoletno »energijo, predanost in prijaznost«. Po navedbah vatikanskih medijev so izkušenega diplomata spoštovali tako papež Frančišek kot tudi njegovi predhodniki.

Cerkev išče priložnosti za gradnjo mostov, predvsem s svojo posebno obliko diplomacije, ki korenini v pastoralni skrbi.

Papež se je nato obrnil k diplomatskim predstavnikom in znova potrdil zavezanost Cerkve služenju vsemu človeštvu ter diplomatsko skupnost opisal kot družino, »ki si deli radosti in tegobe življenja« ter temelji na človeških in duhovnih vrednotah. Cerkev v tej družini ne išče privilegijev, tako Leon XIV., »temveč priložnosti za gradnjo mostov, predvsem s svojo posebno obliko diplomacije, ki korenini v pastoralni skrbi«. Po papeževih besedah to poslanstvo odraža dediščino papeža Frančiška, katerega zavzetost za uboge in odrinjene na rob družbe ter njegova pozornost do varovanja stvarstva in vzpona umetne inteligence ostajata stalen in nenehen navdih.

Papež je nato spregovoril nekaj besed o svojem življenju, ki ga je vodilo po Severni in Južni Ameriki ter Evropi, ter izrazil osebno željo, da bi »presegel meje« in poglobil odnose Cerkve z ljudmi in narodi po vsem svetu.

Papež Leon XIV. z diplomati, akreditiranimi pri Svetem sedežu. FOTO: Vatican Media

Trije stebri: mir, pravičnost in resnica

V središču nagovora Leona XIV. so bile tri temeljne besede, ki jih je označil za stebre misijonarske dejavnosti Cerkve in temelj diplomatskega udejstvovanja Svetega sedeža: mir, pravičnost in resnica.

Mir

Prve besede, mir, ni opisal zgolj kot odsotnost vojne, ampak kot zahteven in dejaven dar, »prvi Kristusov dar«. Pravi mir, je nadaljeval, se mora začeti v človeškem srcu, in sicer s ponižnostjo, previdnim govorom ter zavračanjem napuha in maščevalnosti. To, je nadaljeval Leon XIV., se nanaša tudi na besede, saj »ni le orožje tisto, ki lahko rani in celo ubija«.

Leon XIV. je pozval k obnovitvi večstranske diplomacije in odločni zaustavitvi oboroževalne tekme.

Papež je zato poudaril nepogrešljivo vlogo verske svobode in medverskega dialoga pri krepitvi miru. Pozval je k obnovitvi večstranske diplomacije in odločni zaustavitvi oboroževalne tekme, s čimer je ponovil zadnje sporočilo papeža Frančiška mestu in svetu, v katerem je kot že tolikokrat prej opozoril, da »mir ni mogoč brez resnične razorožitve«.

Pravičnost

Pri drugi besedi, pravičnosti, je papež premišljeval o spominu na papeža Leona XIII. in bogatem izročilu družbenega nauka Cerkve. Ker se svet sooča z vedno večjimi globalnimi neenakostmi, je Leon XIV. pozval voditelje, naj vlagajo v družino in podpirajo dostojanstvo vsake človeške osebe, »od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, tako državljanov kot priseljencev«.

Papež je pozval k večji solidarnosti, ki naj bo utemeljena v skupnem človeškem dostojanstvu vseh ljudi, ne glede na okoliščine ali narodnost.

Zatem je na kratko spregovoril o svoji istovetnosti otroka priseljencev in pozval k večji solidarnosti, ki naj bo utemeljena v skupnem človeškem dostojanstvu vseh ljudi, ne glede na okoliščine ali narodnost.

Resnica

Ob tretji in zadnji besedi, resnici, je Leon XIV. opisal bistveno potrebo po pristni komunikaciji in miroljubnih odnosih. V svetu, kjer je stvarnost pogosto izkrivljena, posebej na spletu, papež vztraja pri dolžnosti Cerkve, da z ljubeznijo govori resnico, četudi je ta zahtevna ali napačno razumljena.

Resnica ni abstraktno načelo, temveč srečanje s Kristusovo osebo.

»Resnica,« je dejal, »ni abstraktno načelo, temveč srečanje s Kristusovo osebo. Prav ta resnica človeštvu omogoča, da se z enotnostjo in skupnim ciljem sooči z najnujnejšimi izzivi, kot so migracije, tehnologija ali okolje.«

Upanje za novo pot

Papež Leon XIV. je ob koncu nagovora svojo papeško službo umestil v okvir jubilejnega leta upanja, ki ga je opisal kot čas za spreobrnjenje, prenovo in predvsem za opustitev sporov.

Nazadnje je obnovil zavezo Svetega sedeža, da bo skupaj z vsemi narodi gradil svet, v katerem bodo vsi lahko živeli z dostojanstvom in v miru. »Upam,« je svoj nagovor diplomatom sklenil Leon XIV., »da se bo to zgodilo povsod, začenši s kraji, ki najbolj trpijo, kot sta Ukrajina in Sveta dežela.«