Tisto dopoldne na vse svete l. 1755 so mnogi Lizbončani šli v domače cerkve k mašam, da prižgejo sveče za svoje rajne. Ob pol desetih se je iz smeri Atlantika zaslišalo strašno bobnenje, tla so se začela tresti, stavbe, vključno cerkve so se sesuvale vase. Rušilno tresenje je trajalo skoraj deset minut in pobijalo ljudi. Hkrati so se tudi zaradi mnogih prižganih sveč sprožili številni požari. Ko je tresenje ponehalo, se je morje pri ustju reke Tajo potegnilo nazaj, da so privezane ladje naenkrat ostale na suhem. Kmalu zatem je nad Lizbono prišel cunami, ki je uničil pristanišče in središče mesta in v katerem so se utopili mnogi, ki so se med tresenjem zatekli na obalo reke Tajo. Tisto dopoldne naj bil umrl vsak četrti Lizbončan, po pesimističnih ocenah 90.000 prebivalcev.

Lizbonski potres je osupnil vso Evropo. Ljudje so iskali odgovore, zakaj prav Lizbona, zakaj prav na vse svete. Je ta potres kruta božja kazen? Zakaj ravno v dnevu in uri, ko so molili in častili Boga? Je...